Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,U. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9
Po četrtkovem odstopu celotne uprave Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev že imenovanih šest povsem novih nadzornikov
Članici uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, Rok Rozman (prokurist v Unicreditu Slovenija), Boris Galič (Allianz Zagreb), Zdenko Podlesnik (iz kroga družb NFD) in dr. Matej Lahovnik so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja - dan po odstopu celotne Mercatorjeve uprave - imenovani za nove nadzornike s strani kapitala. Ob njih bodo v nadzornem svetu po novem namesto šestih le še trije predstavniki zaposlenih. Skupščine se je sicer smelo udeležiti le 73,38 odstotka kapitala, saj NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Koper še zaradi predlanske odločbe ATVP niso imele glasovalnih pravic, skupščine pa so se udeležili imetniki 66,69 odstotka delnic z glasovalno pravico. Na skupščini je krog lastnikov okrog Pivovarne Laško, banke Unicredit in družb NFD obvladoval tri četrtine prisotnih glasov, zato je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije menil, da bi te družbe morale zaradi domnevnega usklajenega delovanja na skupščini podati tudi prevzemno ponudbo za Mercator.
Višja dividenda, uprava brez odpravnin
Druga pomembnejša točka včerajšnje skupščine pa je bila, da se med delničarje namesto s strani uprave v odstopu in prejšnjega nadzornega sveta predlaganih 4,5 evra bruto dividende na delnico (prvotni predlog je bil celo zgolj tri evre) na predlog družb skupine Pivovarne Laško nameni šest evrov bruto dividende na delnico ali 22,6 od skupno 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka predlogu ni ugovarjala; je pa svoj ponujeni odstop že predtem pojasnila z besedami, da se je zgodil po tehtnem premisleku, ker se je očitno omajalo zaupanje nekaterih večjih lastnikov do te uprave. Čas odstopa pa po Debeljakovih besedah naj ne bi bil povezan s samo včerajšnjo skupščino delničarjev, ampak so čakali, da se zaključi prejšnji krog prodaje večinskega deleža Mercatorja članov konzorcija. Upravi, ker je odstopila, tako Debeljak, niti ne pripadajo odpravnine, imajo pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi šestmesečni odpovedni rok, ki pa so ga v korist družbe tudi pripravljeni skrajšati. Predstavniki lastnikov na skupščini, tudi novi nadzorniki Mercatorja s strani Pivovarne Laško in Unicredita, so bili različnih mnenj o nujnosti čimprejšnjega sklica seje novega nadzornega sveta, a verjetno se bo nekoliko počakalo tudi zaradi iskanja primernih kandidatov za vodenje ene največjih slovenskih gospodarskih družb.
Revizija zaradi prevzemne namere
Prvi zaplet na skupščini je sicer bil, ko je za skupščino predvidenega predsedujočega odvetnika Uroša Iliča zamenjal odvetnik Bojan Pečenko. Tako nadzorni svet z 98,8 odstotka glasov kot uprava z 68,6 odstotka sta za lansko leto prejela razrešnico, a se je Žiga Debeljak začudil, da so kljub temu zaupanju delničarji na pobudo Unicredita izglasovali, da družba Ernst & Young opravi posebno revizijo o smotrnosti lani decembra objavljene Mercatorjeve prevzemne namere za Pivovarno Laško. Kar nekaj malih delničarjev je menilo, da ta sklep ni razumen, še posebno ker je tudi Debeljak razložil, da imajo letno več deset takšnih namer, a jim jih pač ni treba objaviti javnosti, ker ne gre za javne gospodarske družbe. Žiga Debeljak je delničarjem pojasnil, da je bila njihova prevzemna namera za Laško povsem resna in bi Mercatorju prinesla koristi, bi pa odprodali njihove nestrateške naložbe in na koncu tudi pivovarsko dejavnost. Na včerajšnji skupščini so bile sprejete še določene statutarne spremembe, ni pa bilo dano soglasje za odobreni kapital, s katerim bi se smelo povečati osnovni kapital družbe za petino.
Sedanja uprava še nima novih služb
Žiga Debeljak in drugi štirje člani Mercatorjeve uprave so na včerajšnji tiskovni konferenci dejali, da še nimajo novih služb. Debeljak je tudi povedal, da si osebno kot predsednik uprave v odstopu težko predstavlja, da bi bil še naprej zaposlen v Mercatorju, se pa pojavljajo govorice, da naj bi zasedel mesto predsednika uprave v velenjskem Gorenju, Franjo Bobinac, dosedanji prvi mož Gorenja, pa naj bi v prihodnje vodil Gorenjevo podružnico v Nemčiji. Uprava Mercatorja v odstopu tudi upa, da bodo njeni nasledniki imenovani čim prej, težko pa ocenjuje, ali bo brez njih zdaj prodajni po stopek Mercatorja stekel hitreje. So pa s svojim odstopom in s hitro sklicano skupščino želeli pripomoči, da se zadeve čim prej konstruktivno (raz) rešijo. Včerajšnjo visoko borzno rast Mercatorjeve delnice pa ocenjujejo kot dokaz, da so se pravilno odločili, Debeljak pričakuje, da bo takšna rast tudi v prihodnje.
Žerjav se boji sovražnega prevzema
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je zaskrbljen zaradi četrtkovega odstopa celotne uprave Mercatorja. Kot je dejal včeraj, bi zaradi tega lahko v naslednjih korakih prišlo do sovražnega prevzema največjega slovenskega trgovca s strani hrvaškega Agrokorja. To ne bi bilo dobro, je prepričan minister. Žerjav je po koncu seje Ekonomsko-socialnega sveta povedal, da Mercatorja ne razume kot nacionalni interes. Dodal je, da bo trgovec verjetno v razmeroma kratkem času prišel v tuje roke, a ne bi bilo dobro, da bi končal v rokah Agrokorja. "Agrokor ni strateški partner za Mercator," je poudaril.
Mercator tudi letos z rastjo prihodkov
Žiga Debeljak je delničarjem Mercatorja razkril tudi letošnje pos tavanje, ko je skupina do konca februarja dosegla 453,83 milijona evrov prihodkov ali za 4,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Od tega so imeli v Sloveniji za pol odstotka manj prihodkov, v tujini, kjer so dosegli že 42,8 odstotka vseh prihodkov, pa 11,3-odstotno medletno rast. Mercator:
Zakaj ni bilo več zanimanja Andraž Grahek, direktor naložbenega sektorja v KD Skladi: "Odstop uprave Mercatorja se je očitno zgodil zaradi določenih trenj med njimi in lastniki. S tega vidika bi bilo tudi nerazumljivo vztrajati na položaju. Bi pa bilo treba še veliko postoriti, da se popravi neoptimalno poslovanje in izboljša donosnost poslovanja družbe. S tem bi se tudi povečalo zanimanje investitorjev za to delnico, težko pa je reči, koliko večja je verjetnost, da bo do prodaje Mercatorja tudi dejansko prišlo. Morebitni prevzemnik pa bo najbrž ponudil nižjo ceno za delnico Mercatorja, kot jo je bil hrvaški Agrokor (221 evrov, op. a.), s čimer bodo izgubili vsi delničarji. Vprašati pa bi se tudi veljalo, zakaj se, tudi v zadnjem postopku, za Mercator ni zanimal nihče od večjih evropskih trgovcev."
Odgovornost bančnikov Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije: "Večina sedanjih večjih delničarjev Mercatorja je delnice pridobila z zasegom prezadolženega Infond Holdinga. Težave so nastopile tudi pri bančnem sektorju, ki ne stoji dovolj ob strani Pivovarni Laško kot pomembnem lastniku Mercatorja in so zato še toliko bolj prisiljeni v hitro prodajo delnic. Kakšnega od bančnikov bi za pretekla dejanja, da so za nakupe delnic Mercatorja sploh bila odobrena posojila, kazalo poklicati na odgovornost. V luči sedanjih razmer lahko odstop celotne uprave razumemo kot razumno dejanje. Kot predstavniki malih delničarjev tudi pričakujemo, da bo novo vodstvo Mercatorja imenovano na podlagi strokovnosti in svojega znanja in ne kakšne partijske knjižice."
Poteza ni nepričakovana Dr. Maks Tajnikar, ekonomist: "Poteza ni nepričakovana. Uprava je vztrajala pri ohranjanju sedanje lastniške strukture, najpomembnejši lastniki, med njimi banke, pa so bili prisiljeni iskati nove kupce. Razkorak, ki je nastajal v zadnjih mesecih, je rezultat delovanja uprave v nasprotju z interesi lastnikov. Kar ni v interesu lastnika, ni v interesu podjetja. Vstop katerega koli lastnika, ki bo zbral dovolj denarja, pomeni, da se bo Mercatorjeva strategija lažje izvajala kot do sedaj. Zelo pomembno pa je, da sedanji lastniki dobijo upravo v Mecatorju, ki bo v njihovem interesu iskala primerne kupce. Imenovanje Mateja Lahovnika v nadzorni svet je dobra poteza, saj je bil minister. Ljudi z izkušnjami je treba postavljati na odgovorna mesta."