Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 06. 2010 Stran: 9
Skupščina Nove Kreditne banke Maribor
Verbič: Kakšen signal daje država delničarjem v podjetjih, v katerih je solastnik? Da danih zavez ni treba spoštovati in da v teh družbah niso zaželeni
Maribor - Delničarji Nove Kreditne banke Maribor so na včerajšnji skupščini podprli predlog uprave, po katerem so se odpovedali izplačilu dividend, celotni lanski bilančni dobiček v znesku 2,89 milijona evrov pa se bo uporabil za druge rezerve. Temu so ostro nasprotovali mali delničarji, združeni v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, a jim predstavniki večinskega lastnika, to je države, niso prisluhnili.
V pričakovano najbolj polemični točki včerajšnje sicer relativno mirne skupščine je Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) v nasprotnem sklepu predlagalo, naj se celotni bilančni dobiček razdeli med več kot 100.000 delničarjev, kar bi zneslo 11 centov bruto na delnico. Večinski del lastnikov, med katerimi je največji še vedno država, se je vseeno odločil drugače in ugodil upravi banke, ki je neizplačilo dividend predlagala na podlagi priporočila Banke Slovenije vsem bankam, naj letos ne izplačajo dividend, ampak krepijo kapital.
»Zavedamo se objavljene dividendne politike ob javni prodaji naših delnic, a je bilančni dobiček, ki bi bil na voljo za delitev zaradi aktualnih razmer, relativno skromen,« je po skupščini na očitek, da se ne držijo lastnih zavez do delničarjev, odgovoril predsednik uprave Matjaž Kovačič. Obljubil je, da se bo banka »takoj, ko bo mogoče«, vrnila k dobičkom, ki bodo omogočali izplačilo dividend. Po ambicioznih načrtih naj bi banka letos ustvarila 34,8 milijona evrov čistega dobička.
Kristjan Verbič z VZMD je bil do take razlage zelo kritičen: »Vprašati bi se morali, kakšen signal daje država delničarjem v podjetjih, v katerih je solastnik. Sporočilo, da danih zavez ni treba spoštovati in da mali delničarji v teh družbah niso zaželeni,« je povedal Verbič.
Kovačič je po skupščini spregovoril tudi o prihodnjem razvoju banke in morebitnih novih vlaganjih na trgih nekdanje Jugoslavije. V tem trenutku pa se ukvarjajo predvsem z reorganizacijo in prestrukturiranjem že kupljene Credy banke v Srbiji, ki jo hočejo čim prej spraviti do dobičkonosnega poslovanja, banko so letos tudi dokapitalizirali. Zato si trenutno ne ogledujejo morebitnih novih tarč za prevzem na trgih nekdanje Jugoslavije. »Informacije o dokapitalizaciji so cenovno občutljive,« se je na to vprašanje odzval Kovačič. Poudaril je, da ima banka za organsko rast dovolj kapitala, morebitne dokapitalizacija bi bila potrebna le iz povsem določenih razlogov: bodisi za kakšen nov prevzem bodisi za poplačilo podrejenih instrumentov, ki zapadejo v poplačilo od leta 2012.
Sta pa skupaj s predsednikom nadzornega sveta Danilom Toplekom predstavila poslovanje banke in skupine v prvem četrtletju letos. Rezultati so v tem obdobju presegli načrte; dobiček iz rednega poslovanja je v tem času znašal 14,7 milijona evrov.
Delničarji so upravi in nadzornemu svetu banke za poslovno leto 2009 izglasovali razrešnico. Imenovali so še nadomestnega člana nadzornega sveta, potem ko je novembra lani iz njega zaradi imenovanja v upravo NLB odstopil Marko Jazbec. Do konca mandata, ki se izteče julija 2012, bo kot predstavnik delničarjev v devetčlanskem nadzornem svetu Aleš Krisper. Društvo Mali delničarji (MDS) je vložilo nasprotni predlog in za nadomestnega člana predlagalo Simona Čadeža, a njihov kandidat ni bil izbran.