Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 09. 06. 2010 Stran: 10
Odbor potrdil ustreznost zakona o udeležbi delavcev pri dobičku
Odbor DZ za gospodarstvo je včeraj potrdil ustreznost zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, kot ga je sprejel DZ in ki v delu ter pod določenimi pogoji predvideva obvezno delitev dobička med zaposlene. S tem ni pritrdil argumentom državnega sveta iz zahteve po vnovičnem odločanju o zakonu.
Dobiček med zaposlene a ne obvezno
Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), o zakonsko predvideni obvezni delitvi dobička med zaposlene, če si bodo dobiček delili tudi lastniki, pravi: "Podpiram delitev dela dobička tudi med zaposlene. Kajti če bodo zaposleni zadovoljni in tudi dovolj motivirani, bodo tudi bolj storilni, s čimer se bodo povečali prihodki, posredno pa tudi dobiček in višine dividend v določenem podjetju. Ukrep se mi ne zdi toliko populističen kakor takšen, da gre z vidika lastnikov za neke vrste prikrit davek. Sem za to, da se del dobička razdeli tudi med zaposlene, kadar to dopuščajo gospodarske razmere, nisem pa za to, da bi moralo biti to obvezno. V MDS lastnikom in vodstvom podjetij vedno, kadar dopuščajo razmere, priporočamo, naj del dobička dajo tudi zaposlenim, ker menimo, da gre za obojestransko korist, tako zaposlenih kakor lastnikov podjetja."
DZ je 20. maja potrdil dopolnjeni zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, s katerim se poenostavlja postopke in uvaja nove davčne olajšave za podjetja in za zaposlene pri delitvi dobička, obenem pa določa, da se mora ob odločitvi skupščine delničarjev družbe, da razdeli več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, del tega zneska obvezno nameniti delavcem. Del tega dobička, ki se deli delavcem, ne sme biti manjši od 25 odstotkov celotnega bilančnega dobička, namenjenega delitvi. Odložilni veto je državni svet izglasoval 26. maja, kar pomeni, da bo moralo zakon ob ponovnem glasovanju na plenarni seji DZ potrditi vsaj 46 poslancev.
Zahtevo za odložilni veto je vložila interesna skupina delodajalcev, ki je opozorila predvsem na to, da bi imela obvezna delitev dobička izrazito negativne družbene učinke in bi na srednji in dolgi rok ustvarila nekonkurenčne gospodarske pogoje, neprivlačnost Slovenije za tuje naložbe in beg slovenskega kapitala v tujino.
Kot je včeraj v imenu državnega sveta povedal vodja skupine delodajalcev v državnem svetu in predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh, zakon prinaša rešitev, ki se lepo sliši in je uporabna za nabiranje političnih točk, a je nevarna za gospodarstvo.
Meh je ponovil, da so bili delodajalci s prvotnimi predlogi vlade, ki so temeljili na prostovoljnosti, povsem zadovoljni, saj se zavzemajo za ureditev, ki bo stimulirala k udeležbi delavcev pri delitvi dobička, kakršna dosedanja ni bila. Sprejeti zakon pa je po njegovih besedah nekaj povsem drugega in ni več sredstvo za motivacijo zaposlenih, temveč dodaten socialni korektiv.
Vlada državnemu zboru medtem predlaga, da ob ponovnem odločanju ne potrdi zakona o udeležbi delavcev pri dobičku. Ureditev, ki uzakonja obvezno delitev dobička, po njenih ocenah ni primerna. Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radič je včeraj zatrdila, da je vlada na podlagi zahteve državnega sveta ponovno pregledala in proučila vse argumente.
Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič in nepovezani poslanec Vili Rezman sta poudarila, da se na ta način odpravljajo pomanjkljivosti dosedanjega zakona, ki ni prinesel rezultatov, argumenti nasprotnikov pa so po njunem mnenju na trhlih temeljih, še posebej ker je zakon kompromisna rešitev in še zdaleč ne vnaša popolne obveznosti udeležbe delavcev pri dobičku. Posebej Kontič ne more razumeti, zakaj bi pod istimi pogoji družbe v primeru prostovoljnosti delile dobiček, v primeru omembe obveznosti pa ne. Meni tudi, da bodo zaposleni na ta način spodbujeni k še boljšemu delu.
Na seji je nastala zadrega. Alojz Posedel (Zares) je podal proceduralni predlog, da se razprava prekine, saj se ponavljajo stari argumenti in le še poglabljajo razlike med nasprotniki in zagovorniki zakona. Člani odbora so najprej predlog podprli, takoj zatem pa jih je več glasno protestiralo, da se s tem omejuje parlamentarna razprava in da gre za nevaren presedan.