Medij: MMC RTVSLO Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme: izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank, Datum: Petek , 10. marec 2023 Vir: TUKAJ
Predlog je pripravila skupina neodvisnih pravnih strokovnjakov
Razlaščeni vlagatelji v bančni sanaciji bi po predlogu skupine pravnih strokovnjakov tožbe vložili zoper sklad, ki bi ga ustanovila država. Sodišče, pristojnost katerega bi predlagalo vrhovno sodišče, bi pravde lahko združilo.
Skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov je pred dvema letoma angažirala Banka Slovenije, da bi našli rešitev za učinkovito pravno varstvo izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznic v bankah, ki jih je leta 2013 in 2014 sanirala država. Skupina je pripravila predlog zakona, ki ga bodo zdaj posredovali ministrstvu za finance, ki se bo nato odločilo, ali ga bo povzelo v pripravi zakonskega predloga.
Nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU-ja, specializiran za bančno pravo EU-ja, Miro Prek je na novinarski konferenci v imenu skupine povedal, da državi predlagajo ustanovitev sklada. Ustanovitveno premoženje za delovanje sklada zagotovi ustanovitelj, torej država, nadzorni svet imenuje direktorja sklada.
Kako do odškodnin?
Mali vlagatelji bi lahko pristopili k skupinskim tožbam. V vsakem primeru bi morali tožbo vložiti, nato pa bi bili lahko pasivni. Če bi sodišče v enakem primeru presodilo v korist posameznega izbrisanega imetnika, bi to veljalo za vse imetnike enakih izbrisanih kvalificiranih obveznosti banke.
Po predlogu Banke Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na spletni strani objavi povzetke odločb in drugih pomembnih dokumentov. Ministrstvo za finance vzpostavi virtualno podatkovno sobo. Po predlogu se vsak vstop shrani, sobo pa upravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Po predlogu razlaščenci sodbe, s katerimi zahtevajo plačilo odškodnine, vložijo zoper sklad. Če ne morejo dokazati statusa, tožijo ATVP, da sodišče ugotovi, ali so izbrisani imetniki ali ne. Tožbe vložijo sedem mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe. Sklad mora nanje odgovoriti v roku šestih mesecev.
Sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi vse pravde, ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije. O vseh združenih pravdah izda skupno sodbo. Po združitvi pravd ima sodišče možnost izvedbe vzorčnega postopka. Sodišče izbere po eno ali več tožb nekdanjih imetnikov in jih združi v obravnavanje v vzorčnem postopku. Sodišče lahko imenuje skupino izvedencev, da zanj izdela mnenje.
Sodišče nato izda sodbo glede utemeljenosti zahtevkov, torej ali obstoji obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznostih. Nato morajo nekdanji imetniki v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe vložiti zahtevek o višini škode. O njem odloča krajevno pristojna upravna enota, pri čemer je nekdanji imetnik upravičen do povrnitve škode največ do višine vrednosti, po kateri je posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil z obrestmi.
Če bi se v postopkih ugotovilo, da naj bi Banka Slovenije ali osebe, ki jih je pooblastila za delovanje v njenem imenu, resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, bi sklad lahko tožil Banko Slovenije. V primeru obsodbe bi mu ta
Ustavno sodišče razveljavilo zakon
Skupina pravnih strokovnjakov je predlog objavila po tem, ko je ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo zakon, s katerim je država želela poplačilo odškodnine po izbrisih lastnine fizičnih oseb v saniranih bankah naložiti Banki Slovenije. V skupini so poleg Preka še redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.
Kot je danes povedal direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko, je ta teden objavljena sodba ustavnega sodišča pomembna, ker daje zelo koristne napotke, kako pripraviti ustavno skladen zakon. Odločba je, tako Žitko, po dveh postopkih pred ustavnim sodiščem in dveh pred Sodiščem EU-ja še zadnji korak, da se začne delo na celoviti in skladni zakonski rešitvi, k temu pa je želela svoj prispevek dati tudi Banka Slovenije.
Žitko je poudaril poudarke iz odločbe, da mora biti rešitev za nekdanje imetnike izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank pripravljena čim prej, da morajo biti morebitna nadomestila izplačana iz javnih sredstev in da bi bila dopustna tudi rešitev, ko bi odškodnina predstavljala socialni korektiv, ki bi blažil težave za posameznike z nizkimi dohodki. Ustavni sodniki so potrdili tudi rešitve glede razkritja zaupnih podatkov v povezavi s sodnimi postopki, ki jih je vseboval razveljavljeni zakon.
"Ključni namen predloga je, da bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Na ta način je Banka Slovenije poskušala prispevati svoj delež k ureditvi dolgo prisotnih nerazrešenih težav, ki povzročajo motnje v delovanju finančnega sistema in glede katerih deležnikom doslej ni uspelo uporabiti sredstev učinkovitega pravnega varstva," so navedli v Banki Slovenije.
MDS predlaga izvensodno poravnavo
"Moramo jasno povedati, da če ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo, je to enako, kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz. popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek," je predlog komentiral Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki se je udeležil predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank.
MDS sicer meni, da je v predlogih Banke Slovenije kar nekaj nedoslednosti, med drugim, da odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil.
Rešitev, da bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je po njihovem mnenju enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku. Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU-ja, so še navedli.
MDS pa je pohvalil dva predloga, in sicer da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel, in prvič tudi priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo.
MDS je tudi poslal pobudo na ministru za finance, ministrici za pravosodje in guvernerju Banke Slovenije za iskanje kompromisne izvensodne poravnalne sheme za vse vpletene.