Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 19. 08. 2015 Stran: 4
Bodo delničarji PP do skupščine le dobili konkretnejša pojasnila? Tudi v zvezi s poročilom za leto 2014 in spreminjanjem za nazaj?
LJUBLJANA, PTUJ Že na samem začetku kaže v zvezi z načrtovano (napovedano) dokapitalizacijo Perutnine Ptuj (PPj omeniti vsaj nekatere pomenljive podrobnosti. Prvič, zeleno luč za skorajšnjo dokapitalizacijo skupine Perutnina Ptuj, po kateri bi njen največji lastnik postala Slovenska industrija jekla (Sij) - lastnik Sija je, kot je znano, ruska skupina Koks, kije njegov večinski delež kupila pred sedmimi leti -, je že prižgal nadzorni svet prve. Drugič, s predvideno dokapitalizacijo naj bi ruski Koks, v interesu katerega bo njegov Sij za zdaj kupil »le« približno 40-odstotni lastniški delež, naredil, rečeno v poslovnem žargonu, komaj prvi korak v smeri dolgoročne strateške naložbe oziroma doseganja končnega cilja, ki je, to je že jasno, postati večinski lastnik danes še slovenske ptujske skupine.
Od Šimonke do Bratine
Tretjič, ključni povezovalni člen med Sijem (Koksom) in Perutnino Ptuj naj bi bil, tako vse kaže, nekdanji predsednik uprave Sija Tibor Šimonka, ki so ga banke upnice julija lani izbrale za svojega pooblaščenca in je zato lahko nadziral izvajanje dogovora o reprogramu bančnih posojil PP oziroma, še drugače povedano, upravo PP z dr. Romanom Glaserjem na čelu. In ne nazadnje, predsednik nadzornega sveta Perutnine Ptuj je od septembra 2013 profesor gospodarskega prava dr. Borut Bratina, član strokovnega sveta Verbičevega Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Nekateri so resda že leta 2009 (!) opozarjali, da je najmanj nekoliko nenavadno, da bi dr. Bratina, kot da bi bilo to nekaj samoumevnega, sedel na dveh med sabo še kako različnih stolčkih: v vladnem Kadrovsko-akreditacijskem svetu, hkrati pa tudi še med ključnimi svetovalci nevladnega in izrecno civilnodružbenega gibanja VZMD. Kakor koli, prav VZMD je zdaj na upravo in nadzorni svet Perutnine Ptuj naslovil pisno prošnjo za konkretn(ejš)a pojasnila ter argumentirano opredelitev do očitkov in navedb, povezanih z zahtevo za dodatno točko dnevnega reda 21. skupščine delničarjev, ter do predloga skupščini za pomembno povečanje osnovnega kapitala družbe. Na skupščini bodo namreč delničarji PP odločali o povečanju osnovnega kapitala družbe, ki ta hip še znaša 24,672.425 evrov, za dodatnih 20,864.630 evrov. Kako, mar ni družba še leta 2013 imela veliko veliko več kapitala?
Skratka, novo povečanje naj bi zagotovila Slovenska industrija jekla, ki je pripravljena »za 5,000.000 novih nematerializiranih navadnih imenskih kosovnih delnic nameniti 40,000.000 evrov« (8 evrov za delnico). VZMD je zaradi tega zahteval dodatna pojasnila predvsem v zvezi s postopkom izbire in merili, v skladu s katerimi je bila za vplačilo novih delnic izbrana prav družba SIJ ob (hkratni) izključitvi prednostne pravice vseh dozdajšnjih delničarjev.
Ji res grozi nezaupnica?
Treba pa je vedeti, da je predsednik VZMD mag. Kristjan Verbič v pismu, ki ga je pred le nekaj dnevi naslovil na delničarje Perutnine Ptuj, med drugim zapisal: »Dogovor o skupni izvedbi organiziranega zbiranja pooblastil delničarjev, ki sta ga sklenila delniška družba Perutnina Ptuj in VZMD, vam omogoča kompetentno zastopanje na skupščini ter učinkovito uveljavljanje vaših interesov. Delničarji lahko za zastopanje na skupščini (najpozneje do 25. avgusta, op. J. V.) izbirate med pooblaščenko in pooblaščencem, ki ju predlaga Perutnina Ptuj, ter pooblaščencem, ki ga predlaga VZMD. S takšnim naborom pooblaščencev vam želimo omogočiti, da tudi brez osebne udeležbe na skupščini uveljavljate svojo pravico do glasovanja prek pooblaščenca, ki uživa kar največjo mero vašega zaupanja.« Mogoče celo pravico do glasovanja o nezaupnici celotni upravi družbe, ja.
A to še ni vse. Poročilo o poslovanju Perutnine Ptuj v letu 2014, ki uradno še ni bilo objavljeno, je pa o njem prvi poročal časnik Dnevnik, naj bi med drugim razkrilo, da je uprava družbe letos »računovodske izkaze za leto 2013 popravljala kar za nazaj«. Za leto 2013, ko je Perutnina Ptuj uradno kakor še imela dvakrat več kapitala, kot po novem i kaže, da naj bi ga v resnici imela? Pa delničarji za [ to niso vedeli? Bodo do ; skupščine le dobili vsa potrebna, konkretnejša dodatna pojasnila? In kaj bo o tem rekel, kako bo glede na nova dejstva ukrepal Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ki že dlje preiskuje utemeljenost različnih sumov v zvezi s PP?
Ja, ja, medtem pa celjski kriminalisti preiskujejo poslovanje Polzele, nekateri menijo, da bi moral Telekom Slovenije, ki ga vladi ni uspelo prodati, celo kupiti srbski Telekom, delničarji Cimosa (DUTB, SDH in SID banka ter NLB, Gorenjska banka, Abanka Vipa in NKBM) pa želijo prodati slednjega itn. Bog naj pomaga zgodbi o »uspehu« slovenskega gospodarstva.
Zgolj drugačna metodologija
Glaserjeva uprava PP, kot je slišati, za zdaj še zelo samozavestno vztraja, da so prav vsi očitki o nekakšnem prirejanju računovodskih izkazov za nazaj povsem neutemeljeni. Šlo naj bi namreč samo za to, da je pač morala izbrati, da je bila primorana izbrati novo revizijsko hišo, ta (Deloitte) pa je potem od nje izrecno zahtevala, naj prikaže slabitve. Zmotni vtis, da je uprava (za nazaj) zmanjševala podatke o kapitalu družbe, naj bi bil zgolj posledica drugačne, spremenjene računovodske metodologije. f Zgolj drugačna metodologija