Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 01. 2014 Stran: 9
Sanacija bank
Banko Celje, ki je pred dnevi ostala brez predsednika uprave Dušana Drofenika, je moral zapustiti še Alojz Slavko Jamnik, nekdaj eden vodilnih bančnikov v NLB. Imetnike njenih podrejenih obveznic medtem skrbi, da bodo s podržavljenjem Banke Celje izgubili kar 90 milijonov evrov.
V Banki Celje, ki bi bila zaradi katastrofalnih rezultatov obremenitvenih testov lahko naslednja v vrsti za podržavljenje, so izgubili še enega pomembnega člana vodstvene ekipe. Po danes že pokojnem predsedniku uprave Dušanu Drofeniku, ki se je konec leta odpovedal novemu mandatu, jih je pred nekaj dnevi zapustil še Alojz Slavko Jamnik, ki je v banki skrbel za področje slabih naložb.
Ali je Jamnika odnesel slab nadzor nad problematičnimi komitenti ali njegova pretekla zapuščina v NLB, ni znano, saj v Banki Celje na naše vprašanje niso odgovorili. Tako ni jasno niti, ali je Jamnik odstopil sam ali pa ga je morebiti razrešil novi začasni predsednik uprave Davorin Leskovar. »Gospod Jamnik ni več zaposlen v Banki Celje, zaradi zaključka projektov pa do konca februarja še deluje v okviru hčerinske družbe Posest,« so bili skopi z informacijami v Banki Celje. Družba Posest se sicer med drugim ukvarja s prodajo, inženiringom in leasingom nepremičnin, nazadnje pa je upravljala skoraj 19-milijonsko premoženje.
Nekoč eden vodilnih bankirjev v največji državni banki, kjer je bil odgovoren za glavnino danes slabih posojil cerkvenim družbam in drugim velikim komitentom, se je v Banko Celje preselil leta 2012. To se je zgodilo kmalu po tistem, ko je v NLB ostal brez vseh pooblastil. Pred tem je kar štiri leta vodil celo nadzorni svet Banke Celie. Ironično ie lamnik novo službo našel na banki, ki jo lastniško obvladuje NLB, po novem pa je odločal kar o prodaji istih naložb, ki jih je pred tem nespametno financiral. Ni skrivnost, da je Banka Celje po tem, ko je odšel Niko Kač in je vajeti prevzel Drofenik, vedno bolj postajala nekakšna podaljšana roka NLB, saj je z njo sodelovala pri vseh večjih posojilnih projektih.
Tako sta NLB in Banka Celje danes ujeti v ljubljanskem Grepu, ki je gradil športni kompleks v Stožicah, prva s sto milijoni evrov, druga pa z več kot desetimi milijoni evrov terjatev. Podobna je bila zgodba pri financiranju družb iz cerkvenega omrežja (Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding, T2...), Rimskih term, ki so tudi zaradi poneverbe evropskih sredstev končale v stečaju, Poteze Naložb, kije z denarjem bank kupila večji paket delnic NLB, in še nekaj drugih primerih. Banka Celje je sicer le v 41-odstotni lasti NLB, med večjimi lastniki pa so še Sod, NFD 1 (oba dobrih devet odstotkov), Abanka in Unior (oba okoli štiri odstotke). Na drugi strani ima še 700 malih delničarjev.
Samo v 20 največjih propadlih naložbah je Banka Celje nasedla s 170 milijoni evrov terjatev. Za primerjavo, obseg posojil podjetjem je na zadnji dan leta 2012 znašal okoli 1,4 milijarde evrov. Težav jim ne povzročajo le večmilijonska posojila, ki so zaradi stečajev v veliki meri že izgubljena, ampak se borijo tudi za ostanke ugašajočih komitentov. Celjski bankirji poskušajo od lokalnega gradbinca Pluton Gradnje oziroma njegovega lastnika Zvonka Petka izterjati skoraj dva milijona evrov. Terjatev so želeli zavarovati z vknjižbo hipoteke na njegovem premoženju, vendar so bili prepozni. Petek je svoja podjetja v začetku lanskega leta prepustil likvidatorjem podjetij po naročilu. Nekdanji orionovci so zunaj dosega rok upnikov že prenesli vrsto nepremičnin v Ljubljani, Celju in drugod po Sloveniji v vrednosti več milijonov evrov. Operacije prenašanja premoženja se verjetno dogajajo tudi v drugih njihovih komitentih.
Na alarmantne razmere v Banki Celje so pokazali tudi rezultati nedavnih obremenitvenih testov. Ti so razkrili, da bo imela banka v primeru neugodnega makroekonomskega scenarija za 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja. Tako se je morala banka, ki je še pred kratkim veljala za zgledno, danes pa je v težavah, podati v lov za svežim kapitalom. Postopke so sprožili že lani poleti, vendar je zaradi razpršene lastniške strukture in lastnih težav največje delničarke NLB veliko vprašanje, ali bodo »zasebni lastniki« rešili Banko Celje.
Da je vedno bolj verjetna intervencija države, kaže tudi nezadovoljstvo imetnikov podrejenih obveznic Banke Celje. Te naj bi po neuradnih informacijah skrbelo, da bo Banka Slovenije njihove vrednostne papirje odpisala, tako kot v primeru NLB, Nove KBM in Abanke Vipe. Če bi se to dejansko zgodilo, bi vlagatelji ostali brez obveznic v nominalni vrednosti kar 90 milijonov evrov. Največ izgub bi doživele državna Zavarovalnica Triglav (deset milijonov evrov), pokojninska družba Skupna (nekaj več kot osem milijonov evrov) in Zavarovalnica Maribor (sedem milijonov evrov), milijonske izgube pa bi med drugim doletele Prvo osebno zavarovalnico, Modro zavarovalnico, Mojo Naložbo, NFD 1 pa tudi Sklad NEK, Petrol, Geoplin, banke NKBM, Hypo in NLB. V težavah bi bilo tudi ciprsko podjetje Ampelus Holding poslovneža Igorja Laha. V njegovih rokah je za 3,5 milijona evrov podrejenih obveznic Banke Celje.
Ironično je Jamnik novo službo našel na banki, ki jo lastniško obvladuje NLB, po novem pa je odločal kar o prodaji istih naložb, ki jih je pred tem nespametno financiral. Ni skrivnost, da je Banka Celje vse bolj postajala nekakšna podaljšana roka NLB, saj je z njo sodelovala pri vseh večjih posojilnih projektih.