Petrol

Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 02. 2010 Stran: 8

V prihodnjih dneh naj bi Dunajska borza objavila javno prevzemno ponudbo za prevzem Ljubljanske borze vrednostnih papirjev (LJSE). Avstrijska borza že obvladuje dobrih 81 odstotkov njenega kapitala. Večinska lastnica je postala leta 2008, ko je za delnico ponudila 1.401 evro, a se takrat vsi lastniki na ponudbo niso odzvali.

To so Probanka, Perspektiva, Publikum in Poteza, Petrol, Deželna banka Slovenije ter še nekaj manjšinskih lastnikov, ki mamljive ponudbe Avstrijcev pred dvema letoma niso sprejeli, so pa pred časom (februarja lani) z Dunajsko borzo sklenili poseben dogovor o naknadnem odkupu delnic. Po tej pogodbi morajo Avstrijci za delnico zdaj odšteti najmanj 800 evrov. Po prvotnih načrtih bi morali pogodbo, s katero bi Avstrijci prevzeli ves nadzor nad kapitalom LJSE, uveljaviti včeraj, na slovenski kulturni praznik, a se to ni zgodilo, ker so se menda vse vpletene strani dogovorile za odlog, dokler Dunajska borza ne objavi javne ponudbe za prevzem.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 02. 2010 Stran: 10

Dunajska borza pred podpisom pogodbe za Ljubljansko borzo

Mali delničarji pričakujejo, da bo Dunajska borza za zadnji, 16,4-odstotni delež LJSE plačala toliko, kot je pred dvema letoma za 81-odstotni delež

Ljubljana - »V ponedeljek bomo podpisali pogodbo o nakupu 16,4-odstotnega deleža Ljubljanske borze (LJSE),« je včeraj napovedala Beatrix Exinger, odgovorna za stike z javnostjo na Dunajski borzi. Odvetnik malih delničarjev LJ-SE Stojan Zdolšek pričakuje, da bodo Avstrijci za delnico LJSE plačali enako ceno kot pred skoraj dvema letoma, ko so postali lastniki 81 odstotkov kapitala LJSE.

Medij: Večer  Avtorji: De Corti Borko Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 25. 01. 2010  Stran: 3

V Mariboru okrog 22.000 do 23.000 gospodinjstev z zemeljskim plinom oskrbuje Plinarna Maribor, primerjava cen tega energenta z Ljubljano in Celjem pa je pokazala presenetljive podatke. Prodajna cena zemeljskega plina v Ljubljani in Celju je približno enaka, medtem ko je v Mariboru zemeljski plin, ki je namenjen samo za kuhanje, dražji za okrog 28 odstotkov v primerjavi z Ljubljano, zemeljski plin za ogrevanje in kuhanje pa je za blizu 20 odstotkov dražji v Mariboru kot v Ljubljani.

Vodstva podjetij določajo cene

Vodstva podjetij sama določajo prodajne cene zemeljskega plina, agencija za energijo pa določa omrežnino za uporabo plinovodov, zato občine ali lokalne skupnosti nimajo več nobene pristojnosti pri oblikovanju ali potrjevanju cen zemeljskega plina. Zato so cene zemeljskega plina odvisne od poslovne politike podjetij. V Ljubljani in Celju sta podjetji, ki se imenujeta Energetika, javni podjetji v popolni lasti mestnih skupnosti, kjer mestnim možem ni v ospredju ustvarjanje dobička, ampak normalno poslovanje, ki je v korist meščanom.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja  Datum: 25. 01. 2010  Stran: 4

Premierova ideja o konverziji dolgov Adrie Airways ne pomeni nič dobrega za delničarje Aerodroma Ljubljana in Petrola 

Konverzija dolgov Adrie Airwayas do Petrola in Aerodroma Ljubljana bi pomenila zamenjavo »mrtvih« terjatev za neprodajljive lastniške deleže. Peter Groznik, iz skupine KD Group, ocenjuje, da je to centralnoplanski ukrep. V petek smo poročali o sestanku v kabinetu predsednika vlade 12. januarja, nakateremje Borut Pahor poskušal pridobiti predstavnike Petrola in Aerodroma Ljubljana, da bi svoje terjatve do Adrie Airways, vredne skupno sedem milijonov, spremenili v lastniški delež.

Zanimalo nas je, kako bi to vplivalo na premoženje 39.840 delničarjev Petrola in 9.017 delničarjev Aerodroma. V obeh družbah je neposredno ali posredno država največji lastnik.

Dari Južna, ki je prek svojih družb največji zasebni lastnik Petrola, zaradi članstva v nadzornem svetu Petrola, morebitne konverzije ni želel komentirati.

Peter Groznik, predsednik uprave KD Skladov, članice skupine KD Group, ki je največji zasebni lastnik Aerodroma in je hkrati tudi delničar Petrola, pa je povedal: »Konverzija terjatev v lastniške deleže se nam zasebnim lastnikom zdi, milo rečeno, nenavadna. Saj nismo leta 1982, da bi delovali centralnoplansko. Za delniške družbe, ki kotirajo na ljubljanski borzi, je to v nasprotju s konceptom dobrih praks upravljanja podjetij.« Konverzija je v praksi slaba rešitev. Terjatvi obeh družb do nacionalnega prevoznika sta težko izterljivi oziroma »mrtvi,« saj Adria denarja za poplačilo nima.

Medij: Delo - FT  Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12

Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.

Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.

Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.

Medij: Delo  Avtorji: Šuligoj Boris  Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva  Datum: 16. 01. 2010  Stran: 3

Maratonska seja nadzornega sveta dr. Bogdan Topič je že po nekaj urah razprave nadzornikov odstopil - Novi predsednik upa, da so bliže prostovoljni poravnavi - Delal bom v interesu lstrabenza, pravi Berločnik

Koper - Predsednik uprave lstrabenza dr. Bogdan Topič je v četrtek popoldan na maratonski seji nadzornega sveta odstopil, nato pa so za šest let izglasovali novo upravo, v kateri bo predsednik Tomaž Berločnik in član Rudi Grbec.

Sklep o zamenjavi uprave so sprejeli po tem, ko so med obravnavo poročila o delu uprave v drugi polovici leta 2009 ugotovili, daje prejšnja uprava uspešno opravila zastavljeno nalogo, saj je preprečila stečaj koprskega holdinga.

Proti zamenjavi stare uprave sta bila le nadzornika, ki predstavljata NFD Holding. Zoran Boškovič je odšel s seje nadzornega sveta po petih urah. Zamenjavo uprave so podprle tudi tri predstavnice zaposlenih.

Zakaj so kljub pozitivni oceni dela uprave zamenjali predsednika, nam včeraj nihče ni jasno odgovoril. Sklepamo lahko, da so nadzorniki ocenili Topičevo vodenje kot premalo zaupanja vredno. »Nadzorni svet je ugotovil, da je uprava uspešno izpeljala pogajanja z bankami, kar je bila njena glavna naloga,« je dejal Janez Grošelj, predsednik nadzornega sveta.

Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana,Tanackovič Tatjana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 01. 2010 Stran: 19

Koper - Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič ne vidi nobenih razlogov, da bi ga nadzorniki na današnji seji nadzornega sveta razrešili s položaja predsednika uprave. Pravi, da svoje delo opravlja dobro in bi si med oceno od ena do pet podelil oceno med tri in štiri. Povsem neulemeljeni pa se mu zdijo očitki, da bi ga utegnili zamenjati zato, ker je preklical februarsko skupščino, kot smo razkrili včeraj.

Spomnimo, daje Istrabenz 16. decembra lani sklical skupščino, ki naj bi bila 9. februarja letos in na kateri bi glasovali o dokapitalizaciji, pri kateri bi izključili prednostno pravico obstoječih delničarjev. Dokapitalizacijske delnice bi vplačal zgolj Petrol in s tem zadostil eni od zahtev bank upnic Istrabenza za dogovor o prostovoljni poravnavi. Ta je na koncu sicer padel v vodo, toda v Petrolu načrtujejo, da bi v kratkem z bankami obnovili pogovore o prostovoljni poravnavi, s čimer bi se poskušali izognili razprodaji Istrabenzovega premoženja. Uprava Istrabenza je 24. decembra skupščino preklicala.