Mercator

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2010 Stran: 8

Tečaji večine delnic so v preteklem tednu stagnirali, tako da sta vodilna indeksa Ljubljanske borze, SBI 20 in SBI TOP, izgubila pol odstotka oziroma odstotek vrednosti. SBI 20 je tako vreden okrog 4120 indeksnih točk, SBI TOP pa je prvič po letošnjem 4. januarju spet vreden manj kot 1000 točk, natančneje 999,76 točke. V tem tednu so bile v ospredju delnice Mercatorja, Nove KBM in Krke.

Za delnico Mercatorja je bil pretekli teden dober, saj se je učvrstila na vrednosti tik pod 170 evrov. To, da se številni finančni in strateški investitorji zanimajo za nakup 36 odstotkov Mercatorja, ki ga prodajajo banke (delnice so zasegle Infond Holdingu) in čemur naj bi sledila še prevzemna ponudba, so očitno investitorji ocenili pozitivno. Prejšnji teden je bilo z delnico Mercatorja okrog 325 tisoč evrov prometa, kar je relativno veliko. A investitorji očitno čakajo na 8. februar, ko je skrajni rok za oddajo nezavezujočih ponudb in ko bo že več znanega, kolikšen je pravzaprav interes za nakup pomembnega, morda tudi večinskega deleža v Mercatorju, in ali lahko delnica ob morebitnem prevzemu seže tudi višje, recimo prek 200 evrov. Od (nejprodaje 23-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju bosta najbrž močno odvisna tudi finančni položaj Pivovarne Laško in vrednost te delnice.

Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Glavič Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 01. 2010  Stran: 13

KAJ JE OSTALO OD SLOVENSKE PRI(H)VATIZACIJE (3)

Horuk v nove razprodaje

Vlada razmišlja o novem valu privatizacije, v katerem bi prišli na vrsto še državni deleži v najpomembnejših slovenskih podjetjih. Strokovnjaki opozarjajo, da z novo privatizacijo ne smemo tako hiteti kot s prejšnjo, a se zdi, da se nekaterim v vladi znova zelo mudi.

Medtem ko zmagovalci slovenske privatizacije kupujejo najdražje vile v St. Moritzu in še kje, velika večina Slovencev pas praznimi žepi ugotavlja, da jim od skupaj ustvarjene družbene lastnine ni ostalo prav nič, vlada zdaj mrzlično razmišlja o še enem valu privatizacije. Slednji seveda ne bo mogel biti tako velik kot cunami iz devetdesetih let, saj v državni lasti še zdaleč ni ostalo toliko premoženja, kot ga je bilo na voljo ob prvi množični privatizaciji. Kljub vsemu bo to spet lepa priložnost, da si bo kdo omastil brke, večina državljanov pa se znova obrisala pod nosom in postala še bolj gola in bosa.

Vprašljivi učinki

Tistemu, ki že zdaj nima nič, ni moč še česa vzeti, se morda kdo tolaži. O, pa je moč. Posredno sicer, a še kako oprijemljivo in občuteno. Privatizacija oziroma prodaja državne lastnine je priljubljen ukrep marsikatere vlade, kadar želi polniti proračunsko luknjo. Poteza je na prvi pogled res videti elegantna in neboleča, a težava je, da lahkomiselne prodaje dobrih podjetij že v naslednjih letih praviloma' prinesejo še večje luknje, ki jih še teže zapolniti. Država namreč ne more več računati na redni pritok dividend za svoj lastniški delež, tudi davčni prihodki se zaradi odtekanja dobičkov v zasebne roke in v tujino radi zmanjšajo. Tega sta se v teh kriznih časih dodobra zavedli tudi naši sosedi Madžarska in Hrvaška, ki sta se znašli na robu bankrota, luknje pa ne moreta polniti niti s prodajo podjetij, saj sta jih izpustili iz rok že v prvem valu privatizacije (ko si je z nepreglednimi razprodajami državne lastnine in provizijami polnil žepe tudi marsikateri politik).

Medij: Delo - FT  Avtorji: Tomažin Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Priloga FT
Datum: 18. 01. 2010 Stran: 12

Dolga leta so mesta vodilnih uslužbencev pomenila enosmerno ulico, kjer so imenovani samo dobivali. S tožbo Intereurope zoper nekdanjo upravo pa so se razmere malo obrnile.

Vzpostavila se je dvosmerna ulica. Signal, da so vodilna mesta izpostavljena tako nagradam kot tudi morebitnim kaznim, je zelo dobrodošel, saj prispeva k selekciji prihodnjih menedžerjev. Pričakujemo lahko, da bomo med vodilnimi zaznali manj pasivnih ljudi, katerih osnovni cilj je ohraniti status quo oziroma ne biti aktiven, da slučajno ne narediš napake. Le tako si poleg privatizacijskih olastninjenj razložimo pojav, da slovenska podjetja v zadnjih petnajstih letih niso bila dovolj dejavna pri razvoju ter širitvi na tuje trge. Posledice danes plačuje celotno gospodarstvo. Kako se bo razpletla tožba Intereurope, bo seveda pokazal čas, dejstvo pa je, da se je s tem odprl novi niz iskanja pravice.

Če pogledamo Istrabenz, lahko ugotovimo, da so mali delničarji še pred preklicem januarske skupščine zahtevali, da se na dnevni red uvrsti točka »Imenovanje posebnega revizorja in vložitev tožbe za povrnitev škode«. Mali delničarji so predlog pojasnili s tem, da je prišlo do očitne kršitve in opustitve dolžnosti ravnanja uprave v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika. Nekdanji predsednik uprave je namreč zaradi skritega lastništva in tihega lastniškega obvladovanja družbe povzročil pojav očitnega nasprotja interesov in tako sprejemal odločitve, ki niso bile vedno v interesu družbe oziroma vseh delničarjev.

Medij: Delo - Mag Avtorji: Kopušar Sebastijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 11. 01. 2010 Stran: 29

»Dober dan, za vas imamo zanimivo borzno ponudbo.« Klici, ki dokazujejo, da skušajo borznoposredniške hiše na vse mogoče načine preživeti težke čase. Neposredno trženje borznih investicij je vse bolj pogosta praksa, pri čemer nekateri najbolj zagnani tržniki včasih presegajo mejo dovoljenega. Pri tem izkoriščajo nepoznavanje borznega dogajanja, v času velikih borznih krahov, ki sta jih povzročila tudi propadla tajkona, so njihov dodatni adut strahovi malih delničarjev pred izgubo premoženja.

Eden najbolj notoričnih delniških klicateljev je podjetje Delnica, d. o. o., ki že vrsto let na včasih precej sporen način klicari predvsem male delničarje, kaj naj naredijo s svojimi investicijami. V mnogo primerih gre za »certifikatske« delničarje, ki so svoje podarjeno premoženje nekoč vložili v enega od takratnih pidov, potem pa nanj pozabili.

Medij: Manager Avtorji: Humar Bojana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 06. 01. 2010 Stran: 53

Med 500 največjimi podjetji, bankami in zavarovalnicami smo pogledali, katerim predsednikom uprav se letos izteče mandat. V bančnem sektorju bo pravo volilno leto.

Letos se obetajo zamenjave predsednikov uprav v okoli desetini 500 največjih podjetij po čistih prihodkih od prodaje in v skoraj polovici bank. Zanimivo bo spremljati kadrovanje v državnih podjetjih oziroma to, koliko bo Slovenija spoštovala smernice OECD (vstop v to organizacijo je napovedan za prvo polovico leta) o jasnih in transparentnih postopkih kadrovanja družb v državni lasti. V skladu z novim kodeksom upravljanja javnih delniških družb in zakonom o gospodarskih družbah bodo lahko o politiki prejemkov uprave odločali delničarjina skupščinah. To je bilo doslej v domeni nadzornikov, ker pa so plače in nagrade managerjev zlasti v zadnjem času dvigovale precej prahu, marsikaterega novega direktorja najbrž čakajo trda pogajanja.

Tudi po Debeljaku in Finkovi Debeljak in Finkova

Konec leta poteče mandat predsedniku uprave Mercatorja Žigi Debeljaku. Po mnenju poznavalcev naj bi gladko dobil še enega, saj ima vse niti v rokah - glede nadzornikov, politike in potencialnih novih lastnikov. Nov nadzorni svet naj bi bil prijaznejši do njega, saj v njem sedita tudi njegova nekdanja mentorica Jadranka Dakič in predsednik VZMD Kristjan Verbič, ki naj bi mu bil tudi zelo naklonjen. Predvsem pa naj bi imel na svoji strani, potem ko sta se oba zoperstavila Bošku Srotu, predsednika NS Roberta Šego. "Pod nadzorom" ima, kot kaže, tudi potencialne nove lastnike.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 30. 12. 2009 Stran: 3

Zgodba o menedžerskem prevzemu Pivovarne Laško se bliža koncu

Sodišče naj bi o stečaju Centra Naložb odločalo 18. januarja, ni pa izključeno, da bo, podobno kot v primeru Infonda, že prej - Delničarji goli in bosi

Maribor - Po včerajšnji odločitvi sodišča o začetku stečaja Infond Holdinga se bo po pričakovanju v kratkem začel tudi stečaj njegovega večinskega lastnika, družbe Center Naložbe, s čimer lastniki, med njimi tudi več kot 65.000 malih delničarjev, dokončno izgubljajo svoje premoženje v teh dveh družbah. Ljubljanska borza je včeraj že ustavila trgovanje z delnicami Infond Holdinga, ob morebitni uvedbi stečaja Centra Naložb bodo s trga gotovo umaknjene tudi te delnice.

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 12. 2009 Stran: 9

Pravni strokovnjak dr. Marijan Kocbek pravi, da ne veliko, saj bi šla priznana odškodnina v stečajno maso, če pa bi bili toženi nekdanje vodstvo in nadzorniki Infond Holdinga osebno, je uspeh malo verjeten, pa še težko bi od njih izterjali večje zneske.

To, kar se je napovedovalo že nekaj mesecev, stečaj mariborskega finančnega holdinga Infond Holding namreč, se je v ponedeljek zgodilo. Podobno usodo lahko napovemo še sestrski družbi Center Naložbe (nekdaj Infond Holding 1). V obeh družbah imajo daleč največje terjatve družbe iz Skupine Pivovarne Laško, uradno skupaj z zamudnimi obrestmi za dobrih 124 milijonov evrov.

Terjatve do Infond Holdinga, a precej manjše zneske, imajo še nekatere banke (Hypo Alpe-Adria-Bank iz Celovca, Gorenjska banka, NLB) pa tudi Perutnina Ptuj in Zlata moneta II, ki sta v pomembnem lastništvu menedžerjev Perutnine in Probanke. Zadnji dve sta v zadnjem času začeli izterjavo dela dolga, prodajo delnic Polzele, Mercatorja in Pivovarne Laško, ki so še ostale v delni lasti Infond Holdinga, a je vprašanje, ali ne bo treba teh delnic zdaj vrniti družbi, ki je v stečaju.

Tu so še dileme okrog letošnjih skoraj štiri milijone evrov vrednih dividend, ki jih je Infond Holdingu izplačal Mercator.