Mercator

Medij: Manager Avtorji: Koražija Nataša Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 07. 04. 2010 Stran: 51

Zneska, ki ju hočejo izterjati od uprave in nadzornih svetov Intereurope in Luke Koper, sta nepredstavljivo visoka. Napoveduje se plaz podobnih tožb. Doslej je bilo takšnih malo, zneski so bili nižji, epiloga še ni. Kakšne so možnosti, da bo ta denar od managerjev in nadzornikov zares izterjan?

Uprava Intereurope je na začetku leta v imenu delničarjev vložila odškodninsko tožbo proti prejšnji upravi Intereurope na čelu z Andrejem Lovšinom v višini 37,5 milijona evrov. Gre za znesek, s katerim bi po sedanjih cenah lahko odkupili celotno Intereuropo - tržna kapitalizacija družbe konec marca je bila namreč 35,7 milijona evrov. Tožbi proti nekdanji upravi Intereurope bi se kmalu utegnilo pridružiti nekaj novih: na skupščinah Hita in Casinoja Ljubljana so delničarji že izglasovali, naj pooblaščenec na podlagi izredne revizije vloži odškodninsko tožbo, določili pa so tudi pooblaščenca oziroma odvetnika, ki bo pregledal dokumente in vložil tožbo. »Nadzorniki se lahko odločijo tako za odškodninsko tožbo kot za kazensko ovadbo, vendar je odškodninska tožba za nadzornike pomembnejša, ker nadomesti povzročeno škodo, izgubljena sredstva pa se lahko vrnejo v podjetje,« pravi Anja Strojin Stampar, članica uprave Kada.

Vrsta posebnih revizij

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 06. 04. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Nadzorni sveti Mercatorja, Petrola, Istrabenza, Krke, Gorenja, Nove KBM, Vzajemne, Pivovarne Laško, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper in Žita so le nekateri, v katere sta v zadnjih mesecih Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) Kristjana Verbiča in društvo Mali delničarji (MDS) Rajka Stankovića želela nastaviti svoje predstavnike.

Svoje predloge sta opravičevala s sklicevanjem na interese malih delničarjev, vendar le malokrat razkrila, koliko delničarjevje sploh podpiralo te zahteve in njune kandidate, kaj šele, kateri so ti delničarji. Vprašanje je, ali gre dejansko za interese malih delničarjev- naše raziskovanje namreč kaže, da se za interesi obeh združenj velikokrat skrivajo interesi različnih gospodarskih družb, ki želijo prek njiju uveljavljati predvsem svoje kapitalske interese.

Kdo financira »zaščitnika« malih delničarjev

Zato smo želeli od obeh »zaščitnikov« malih delničarjev izvedeti, kako in predvsem kdo financira njuno delovanje. Imen financerjev tako Verbič kot Stanković nista želela razkriti.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 31. 03. 2010 Stran: 13

Uprava Žige Debeljaka je v prvem mandatu povečala prihodke in število trgov

V upravi največjega trgovskega podjetja bo od 1. januarja 2011 šesterica: Žigi Debeljaku, Mateji Jesenek, Veri Aljančič Falež in Petru Zavrlu se bosta pridružili še Melita Kolbezen in Stanka Čurovič.

Mercator je od začetka leta 2006, koje Debeljakova ekipa vodenje trgovske družbe prevzela iz rok uprave Zorana Jankoviča, danes ljubljanskega župana, povečal prihodke za dobrih 50 odstotkov, čisti dobiček pa je lani upadel celo pod tistega iz leta 2005. Trgovski centri so danes odprti na dveh trgih več kot ob začetku mandata.

Kakšen je bil prvi mandat?

Prvi mandat Žige Debeljaka sta zaznamovala predvsem nekdanja lastnika Igor Bavčar in Boško Šrot. Prav ta sta ga namreč potegnila iz uprave Gorenja (manj znano je, dajebilvigri za prvi stol družbe menda tudi Aleksander Svetelšek, takrat še šef Engrotuša). Pozneje, konec leta 2008, pa je tudi Debeljak »pomagal« pri rušenju Šrota: zavrnil je namreč, da bi tudi Mercator (kot so druga hčerinska podjetja Pivovarne Laško) sodeloval pri reševanju njegovega tajkunskega imperija. Debeljak je to lahko storil le obpodpori Roberta Šege, nekdanje Srotove desne roke, ki se je s prvim padlim tajkunom tudi razsel zaradi prevzema Laškega. Šega je tedaj, in je še vedno, bil namreč tudi prvi nadzornik Mercatorja. Debeljakov prvi mandat sta zaznamovala tudi dva neuspela poskusa prodaje Mercatorja - oba je sprožil Šrot - nič bolje pa ne kaže niti tokratni prodaji, saj banke, M so zdaj največje lastnice družbe, iz prodajnega postopka odstopajo po tekočem traku.

Kakšen bo novi mandat?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 03. 2010 Stran: 9

Poslovanje leta 2009

Manj pa so lani kreditirali podjetja - Banka je lani imela 3,2 milijarde evrov bilančne vsote, kar jo uvršča na četrto mesto med slovenskimi bankami

Ljubljana - »Verjamem, da bo kriza še prizadela nekatere sektorje in ni izključeno, da nas lahko doleti kriza v obliki črke W; da bo recesija torej znova zagrozila in da nas čakajo še hude razmere,« je na včerajšnji tiskovni konferenci ob predstavitvi lanskih rezultatov poudaril član uprave banke Unicredit Slovenija Janko Medja.

Po oceni uprave Unicredita se Slovenija »še ni ozdravila prevelike odvisnosti od kreditnih virov iz tujine in se niti ne bo, če ne bo veliko bolj odgovorno in profesionalno dopuščala tujih neposrednih investicij v gospodarstvu. V Sloveniji je namreč premalo akumulacije, po drugi strani pa je videti veliko razlogov za optimizem. Čeprav so določeni dejavniki še zelo negotovi, pričakujem, da bo imelo slovensko gospodarstvo v prihodnje neko stabilno rast,« je poudaril Medja. Predsednik uprave banke France Arhar pa je poudaril, da glavni vzrok za padec gospodarske rasti doma ni le v veliki soodvisnosti slovenskega gospodarstva od izvoznih trgov, zlasti nemškega. »Nam konkurenčnim državam^ ki izvažajo na iste trge, sta se izvoz in uvoz lani zmanjšala od n do 13 odstotkov.

Naloga bank ni upravljanje podjetij

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 20

Ljubljana - Unicredit banka Slovenije je lani ustvarila za polovico manj dobička pred davki kot leto prej, znašal je 11,25 milijona evrov, bilančno vsoto pa je povečala za 13 odstotkov na 3,2 milijarde evrov, s čimer je tržni delež povečala za 0,3 odstotne točke in ostaja četrta največja banka v Sloveniji. Čeloma sku pina Unicredit je lani ustvarila 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 57,6 odstotka manj kot predlani.

Z doseženim je predsednik uprave slovenske hčerinske banke France Arhar zadovoljen in za letos napoveduje povečanje dobička. Pojasnil je, da se je banka lani na podlagi ocene tveganj preusmerila h kreditiranju bank, javnega sektorja in prebivalstva. Posojila bankam in finančnim institucijam je povečala za 65 odstotkov (na 708 milijonov evrov), posojila javnemu sektorju, vključno z državo, za 67 odstotkov (na 221 milijonov evrov), posojila prebivalstvu pa za 14 odstotkov (na 657 milijonov evrov). Posojila podjetjem so nasprotno skrčili za 2,5 odstotka (na 1,18 milijarde evrov).

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 18. 03. 2010 Stran: 5

Tako komentira bančnik, kije dvignil roke od prodaje Mercatorja

»Mednarodno se nam manjša ugled. Počakati bi morali, da interesenti za Mercator oddajo zavezujoče ponudbe, in se nato odločiti, ali so sprejemljive ali ne,« komentira član uprave Unicredita Janko Medja odstop Abanke in NKBM iz bančnega konzorcija, ki prodaja Mercator. Je prodaje konec?

Da sta večinsko državna NKBM in večinsko državna Abanka izstopili iz konzorcija šestih bank, ki prodajajo Mercator, je včeraj poročal Dnevnik. V konzorciju zdaj ostaja četverica: Unicredit, Hypo banka Banka Koper in Gorenjska banka. Skupaj je naprodaj še 16 odstotkov Mercatorja začelo seje s 36 odstotki. Ne na Abanki ne na NKBM odstopa ne komentirajo. Neuradno paje eden od vodilnih teh bank povedal, da bi bila prodaja »čudež«.

Medja: Kdo misli na Interese malih delničarjev?

»Uprave bank, ki so odstopile od prodaje Mercatorja, bodo delničarjem morale pojasniti, zakaj, če jim je bila ponujena premija nad borzno ceno,« pravi Medja.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 18. 03. 2010 Stran: 12

Mercator.

V UniCreditu, ki ga vodi Arhar, odločeni, da postopke prodaje Mercatorja izpeljejo do konca.

Ljubljana. "Tega rajši ne bi komentiral," je o odstopu še dveh bank od skupne prodaje Mercatorja povedal predsednik uprave banke UniCredit France Arhar. "Sem pa nekaterim tudi naravnost povedal, kaj si mislim," je dodal. Spomnimo, od skupne prodaje zaseženih delnic sta najprej odstopili NLB in Banka Celje, nato pa še NKBM in Abanka.

Do septembra z vlado ...

"Do septembra smo bili v tesnem stiku z vlado, ve se, kaj to pomeni. Logično pa je, da moramo biti najprej dobri bankirji in dobri gospodarji. Tukaj ni sentimenta," je bil odločen Arhar. Član uprave Janko Medja je zagotovil, da UniCredit nima nobenega prednostnega kupca. Dodal je, da je gotovo bolj v interesu malih delničarjev, da se doseže višja cena od borzne, kot pa da se ne zgodi nič.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 03. 2010 Stran: 10

Prodaja najboljšega soseda

V igri so ostale štiri banke, ki ponujajo skupno 16 odstotkov Mercatorja, in štirje zainteresirani finančni investitorji, poleg strateškega, ki čaka svojo priložnost

Ljubljana - Delež Mercatorja, ki ga prodajajo banke, se krči, skrčilo pa seje tudi število zainteresiranih portfeljskih vlagateljev. Po besedah Uroša Martra, direktorja svetovalne družbe Arkas, ki sojo banke najele za organizacijo prodaje delnic, sta od prodaje odstopili še NKBM in Abanka, tako da je v paketu ostalo 16 odstotkov najboljšega soseda, ponujajo pa ga štiri banke: Unicredit - s polovico tega svežnja, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo Alpe-Adria-Bank. Tudi na seznamu investitorjev so ostali štirje.

Spomnimo, da je osem bank začelo prodajati zasežene delnice Mercatorja (v začetku je bil njihov skupni delež 36-odstoten) že sredi novembra lani, od tega šest bank v formalnem prodajnem konzorciju, NLB in Banka Celje pa sta se z njimi usklajevali, da bi skupaj dosegli čim boljši iztržek. Kmalu po tem, ko so v javnost pricurljale informacije, da je najvišjo ceno za Mercator ponudil hrvaški Agrokor, ki je po nepotrjenih, a zanesljivih informacijah izbranec slovenskih podružnic tujih bank (posebno banke Unicredit), sta od ponudbe odstopili NLB in Banka Celje, zdaj pa, kot rečeno, še drugi dve banki, ki sta v solasti države. Odstop je bil pričakovan, saj prodaja Mercatorja Agrokoru ne bi bila politično oportuna in najbrž ne bi prestala javne presoje.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2010 Stran: 21

Ljubljana - Najpomembnejših 15 borznih družb, ki so uvrščene v prvo in standardno kotacijo Ljubljanske borze, je od začetka leta izgubilo že več kot 1700 malih delničarjev. Niti eni od pomembnejših borznih družb letos ni uspelo povečati števila delničarjev, še največ pa so jih izgubili Nova KBM, Petrol, Krka in Sava.

Na drugi strani tuji investitorji v zadnjih tednih nekoliko povečujejo svoje lastništvo. Po zadnjih podatkih Banke Slovenije so tuji investitorji v zadnjih dveh letih (do konca januarja) svoj delež povečali za le okoli 1,2 odstotne točke na 7,3 odstotka, v zadnjih dveh mesecih paje največje povečanje zaznati pri Novi KBM in Mercatorju. Vendar paje podatke treba jemati z dobršno mero zadržanosti, saj so na povečanje deleža tujih vlagateljev med drugim vplivali prenosi naložb domačih investitorjev na družbe iz davčnih oaz.

Prav pomanjkanje tujih investitorjev je tudi eden pomembnejših razlogov za skromno likvidnost na Ljubljanski borzi. »Če bi želeli povečati delež tujih investitorjev na slovenskem trgu kapitala, bi morali izpopolniti skrbniške storitve in poravnavo ter prilagoditi vso infrastnikturo. Zato Ljubljanska borza načrtuje prehod na trgovalni sistem Xetra,« pravi direktor svetovalne družbe Masset Consulting Simon Mastnak Na tak način bi lahko po njegovi oceni pridobili več tujih oddaljenih borznih članov, ki bi bih" bolj zainteresirani za promocijo naših družb med tujimi investitorji.

Medij: Večer Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 03. 03. 2010

Banke prodajalke deleža v Mercatorju šele pregledujejo seznam družb, ki naj bi kmalu opravile skrbni pregled Mercatorja; zanj bo Mercatorjeva uprava predvidoma zaprošena v naslednjem tednu

Četudi so včeraj v Dnevniku poročali, da naj bi že bili znani štirje finalisti - finančni skladi Advent International, Bain Capital, Mid Europa in Warburg Pincus, ki naj bi se potegovali za nakup 21-odstotnega lastniškega deleža v Mercatorju, pa je Uroš Marter iz družbe Arkas, ki vodi prodajo omenjenega lastniškega deleža, včeraj to informacijo za Večer zanikal. Povedal je namreč, da še ni nič potrjeno in da so bili oblikovani zgolj predlogi, kdo naj bi opravil skrbni pregled Mercatorja.

Po besedah predstavnika Arkasa ima še vseh osem interesentov, ki so do 8. februarja oddali nezavezujočo ponudbo, možnost oddati tudi zavezujoče. To velja tudi za strateške investitorje, neposredne konkurente Mercatorja. Sicer pa je Uroš Marter napovedal, da bodo upravo Mercatorja predvidoma šele naslednji teden zaprosili za skrbni pregled družbe ter da imena tistih, ki naj bi opravili ta skrbni pregled in se očitno že pojavljajo v javnosti, po njegovem niso nujno točna.