Mercator
Slovenski politični vrh je nenaklonjen Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 02. 2011 Stran: 24
Ljubljana - Predsednik vlade Borut Pahor sicer ni želel izpostaviti imena hrvaškega Agrokorja, toda kljub temu je mogoče iz njegovih stališč in komentarjev njegovih ministrov razbrati, da vladni vrh ni naklonjen Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja. Kot ključni argument pa v vladi navajajo nevarnost, ki jo prevzem Mercatorja zaradi Agrokorjeve lastne proizvodnje pomeni za slovensko živilskopredelovalno industrijo.
Ne samo da trgovska veriga Konzum, kot je znano, že nekaj let na svojih policah z redkimi izjemami ne prodaja slovenskih izdelkov, ampak ima za svoje dobavitelje po neuradnih informacijah polletne plačilne roke, namesto z denarjem pa svoje obveznosti poravnava s kompenzacijami blaga Agrokorjevih podjetij. Morebitni prevzem bi tako poleg izčrpavanja Mercatorja, ki bi služilo poplačilu posojil, pomenil tudi nevarnost poslabšanja pogojev poslovanja slovenskih dobaviteljev in zmanjšan obseg njihove prodaje.
V zadnjih dneh so se razširile informacije, da naj bi vplivni predstavniki vladajočih strank stopili na stran Agrokorja in računajoč na svoj kos pogače pri morebitni' uspešni transakciji lobirali za hrvaškega prevzemnika. Zato smo včeraj na več ministrov naslovili prošnjo za komentar Agrokorjeve napovedi.
"Zavračamo napačne in neosnovane navedbe neimenovanega vira o Mercatorju"
Medij: Večer Avtorji: Avšič Mojca Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Prejeli smo Datum: 23. 02. 2011 Stran: 11
V članku z naslovom Ima država strategijo pri prodaji svojih podjetij?, objavljenem v časniku Večer 22. 2. 2011 avtorja Damijana Toplaka, ki je navajal mnenja neimenovanega vira, so bile objavljene tudi napačne in neutemeljene navedbe neimenovanega vira o poslovanju družbe Mercator, d.d., s čimer je bilo poseženo v pravice in interes družbe Mercator.
Neimenovani vir z ničimer ne argumentira svojega mnenja, da bi moral biti Mercatorjev dobiček vsaj trikrat večji. Mercator posluje v skladu s svojo poslovno strategijo in cilji, o tem pa transparentno poroča kvartalno in letno.
Požrešnost je nevarna
Medij: 7 dni Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 23. 02. 2011 Stran: 5
Slovenski kriminalisti so potrkali pri Mirku Tušu, Hrvatom menda diši "najboljši sosed" Mercator, ekonomisti iz OECD pa kritizirajo naše (ne)ukrepanje proti krizi. Škofje obžalujejo nasedle mariborske cerkvene finance in z zamudo pridigajo o poslovni etiki.
V dneh, ko je dzsjevec Bojan Petan za hrvaško časopisje razlagal, da smo v Sloveniji izumili kapitalizem brez kapitalistov - medtem sta v Zagrebu glavna "skesanca" Mladen Barišič in Nevenka Jurak iz umetno ustvarjene Fimi-Medije, ki sta dolgo dobavljala črni denar zdaj priprtemu bivšemu hrvaškemu premierju Ivu Sanaderju in HDZ, znova prala svoje ime pred tožilci -, so slovenski kriminalisti potrkali pri menda najbogatejšem Slovencu Mirku Tušu in njegovem holdingu Tuš. Akcija, ki naj bi izvir imela v Tušmobilu in sumljivih podelitvah frekvenc za mobilno telefonijo v režiji Agencije za pošto in elektronske komunikacije, je zajela lep kos Slovenije in kriminaliste spet zasula s papirji, ki jih bo treba preučiti, če naj se sum kaznivih dejanj okrepi v ukrepanje proti še enemu v vrsti slovenskih tajkunov. Še malo k Petanu, ki rad sodeluje z južnimi sosedi. Reklamno kampanjo za Petanove Terme Čatež so slovenski zdraviliščarji na primer naredili kar s hrvaško popevkarsko zvezdo Severino.
***
Mercator je vmes postal hrvaška tarča. V oči naj bi bil padel hrvaškemu prehrambnemu velikanu Agrokoru v lastništvu Ivice Todoriča. Pripravlja se sovražni prevzem, so pisali naši mediji. Ko so malo bolj pobrskali po bilancah Hrvatov, so prišli do precej verjetne teorije, da bi si prilično zadolženi megalomanski Agrokor z "najboljšim sosedom" - za zdaj z mercatorjevskimi delni-; cami, ki jih prodaja Pivovarna ; Laško in so težke slabo četrtii no slovenskega trgovca, končni cilj naj bi bilo vsaj polovično lastništvo Mercatorja - rad popravil svoje poslovne številke.
Bančniki trepetajo
Medij: Večer - V soboto Avtorji: Stojen Jure Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V soboto Datum: 19. 02. 2011 Stran: 7
Zaradi plačilne nesposobnosti obeh holdingov Zvon bo v kratkem razprodaja vidnih slovenskih podjetij, za nizke kupnine bodo sokrivi tudi bančniki
Še ena razprodaja se bliža. Tista, na kateri bodo ponudili dobrih 69 odstotkov Mladinske knjige Založbe. Pa dobrih 97 odstotkov Cetisa Graf, največjega delničarja celjskega Cetisa - podjetja, ki med drugim tiska naše potne lista. Enako velja za slabo četrtino celjske Cinkarne. Prav tako za dobrih 38 odstotkov Heliosa, tovarne barv iz Domžal. In dobrih 90 odstotkov Steklarne Rogaška. Tudi mnogo drugih delniških paketov bo šlo na razprodajo. Vsi gredo na trg, čeprav si borzni tečaji še niso opomogli in čeprav v Sloveniji ni veliko ljudi, ki bi si nakup lahko privoščili. V tujini pa ni veliko takih, ki bi se v tak nakup želeli spuščati. Tuji finančni svetovalci jih zdaj sicer mrzlično iščejo, kako uspešni bodo, še ni znano.
Lani bi bilo 250 milijonov le obliž, letos bo majhen obliž
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja, Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2011 Stran: 9
Dokapitalizacija NLB
Bo NLB kmalu potrebovala novo dokapitahzacijo? - Sto šestnajst evrov za delnico previsoka cena - NLB bo po načrtih prodala delež v Banki Celje še letos
Ljubljana - Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je še lani poleti zatrjeval, daje 250 milijonov evrov težka dokapitalizacija zgolj obliž. Banka bi namreč potrebovala od 400 do 600 milijonov evrov, saj ji bo v prihodnjih letih zapadlo od 600 do 700 milijonov evrov instrumentov hibridnega kapitala. Od lanskega poletja se gospodarske razmere za banko niso izboljšale: v stečaj je šel Vegrad, v prisilno poravnavo SCT, zlomila sta se holdinga Zvon Ena in Dva, Skupina NLB pa je leto končala z ogromnimi rezervacijami in oslabitvami ter 202 milijonoma evrov izgube. Finančni analitik Simon Mastnak meni, da bo 250 milijonov evrov visoka dokapitalizacija zdaj še manjši obliž, kmalu pa bo NLB potrebovala nov kapital.
Oslabitve in rezervacije NLB so lani dosegle kar 376,8 milijona evrov, Skupine NLB pa 477 milijonov evrov. »Poleg tega lahko pričakujemo, da se bo recesija širila naprej, predvsem na manjša podjetja, obrtnike, podizvajalce v gradbeništvu. Vse več bo brezposelnih, zato lahko sklepamo, da bodo imele fizične osebe vse več težav z vračanjem kreditov. Zato bi si drznil trditi, da bo konec tega leta 250 milijonov evrov iz bilance odpisanih kot slabitve in povečanje rezervacij. Pravzaprav je to zgolj reševanje, da bo banka lahko delovala skozi leto, nato pa bo spet potrebovala dokapitalizacijo,« ocenjuje Mastnak.
Iz lukenj spraviti odgovorne za prevzemni fiasko
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 02. 2011 Stran: 11
Dr. Damjan Žugelj kot prvi varuh trga vrednostnih papirjev o tem, kdo vse je zatajil pri nadzoru (menedžerskih) prevzemnikov, še posebno pa bank
Dr. Damjan Žugelj je kot direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v zadnjem obdobju vzbudil več zanimanja, ko je decembra pred parlamentarno komisijo dejal, da tako njegova agencija kot bančni regulator, Banka Slovenije (BS), v preteklosti pri nadzoru (menedžerskih) prevzemov nista bila zadosti aktivna. Po teh ocenah se je nanje, očitno osebno prizadet, odzval guverner BS dr. Marko Kranjec. O tem pa o zadnjih postopkih ATVP, ki je v lepem številu borznih podjetij državne lastnike pozvala bodisi k podaji prevzemne ponudbe bodisi k znižanju lastništva pod prevzemni prag, je za Večer spregovoril Žugelj.
Za ogled intervjuja kliknite tukaj.
Tožilec Kozina zaradi vrnitve obtožnice nad sodišče, Dnevniku pa ni dovolil vprašanj
Medij: Dnevnik Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman Teme: Vzajemna Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 10. 02. 2011 Stran: 20 Foto: Luka Cjuha
Odločitev okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je v petek obtožnico zoper Igorja Bavčarja, Boška Šrota in še sedem soobtoženih vrnilo okrožnemu državnemu tožilstvu v dopolnitev, je včeraj sprožila besedni "ping-pong" na relaciji med dvema institucijama domačega pravosodja. Na tožilstvu pa so zaradi "populističnega poročanja" včeraj napadli tudi časnik Dnevnik zaradi prispevka, v katerem smo "padec" obtožnice označili za tožilski fiasko.
Okrožni državni tožilec Jože Kozina (desno) je večji del novinarske konference posvetil obračunavanju s »tendencioznim poročanjem« Dnevnika, nekaj besed pa je prihranil tudi za sodišče (v sredini generalna državna tožilka Barbara Brezigar, levo vodja posebne skupine tožilcev Blanka Žgajnar).Že v ponedeljek zvečer je tako okrožni državni tožilec Jože Kozina, ki vodi postopek v zadevi Bavčar-Šrot, na Kanalu A zaradi omenjenega sklepa ostro kritiziral delo sodišča. "Nesprejemljivo je, da je sodišče v zadevi, ki je bila nujna, odločalo več kot pol leta," je dejal Kozina in ocenil, da "je sodišče iz tožilstvu nerazumljivih razlogov zadevo vrnilo v preiskavo". "Tožilstvo je pričakovalo meritorno odločitev v kateri koli smeri. (...) Nič od tega se ni zgodilo in izgubili smo pol leta," je pojasnil Kozina. Ocenil je, da na sodišču obstaja "kriza odločanja", in dodal, da je država v krizi, ker "ni jasnih odločitev, kaj je kaznivo in kaj ni". "Sodišče ni sposobno izmed tisočih pridobiti deset sodnikov, da bi sodilo, kot je treba," je še poudaril Kozina.
Sodišče: O obtožnici smo odločili v dveh tednih
Na njegove očitke so včeraj dopoldne odgovorili s sodišča. Pojasnili so, da so obtožnico od tožilstva prejeli 19. julija, po tem, ko so jo zaradi ureditve spisa tja vrnili, pa so jo ponovno prejeli tri dni pozneje. "Zaradi obsežnosti in kompleksnosti zadeve je bil relativno dolg ugovorni postopek, saj je morala biti obtožnica vročena devetim fizičnim in šestim pravnim osebam. Nekateri od njih pošte niso takoj dvignili," so sporočili s sodišča in navedli podatek, da je bil zadnji ugovor vložen šele 7. januarja letos. Po tem, ko je na vse ugovore odgovorilo tožilstvo, je 17. januarja spis prejel izvenobravnavni senat.
"Iz tega torej sledi, da je ta izjemno zapletene in obsežne ugovore rešil v manj kot mesecu dni," so poudarili na sodišču in potrdili, da je posebna skupina tožilcev za pregon organiziranega kriminala v ponedeljek vložila zahtevo za preiskavo.
Neposredna obtožnica tudi zaradi izkušnje s sodiščem?
Čeprav je Kozina na včerajšnji novinarski konferenci očitke sodišču nekoliko omilil, je prvič javno potrdil, da se je za vložitev neposredne obtožnice, torej brez predhodne preiskave, odločil tudi zaradi dosedanjih izkušenj s sodiščem. "Ocenil sem, da je za vložitev neposredne obtožnice na voljo dovolj konkretnih dokazov. Lahko bi ravnal oportuno in vložil zahtevo za preiskavo. S tem bi dopustil, da bi zadeva trajala več let. Ker sodišče še ni odločilo o zahtevi za preiskavo glede prodaje Mercatorja (tožilstvo je zahtevo vložilo avgusta 2009, op.p.), sem imel razlog, da se oportunemu ravnanju izognem," je dejal Kozina. Okrožno sodišče se na njegove navedbe do zaključka redakcije ni odzvalo.
Večji del očitkov pa je Kozina usmeril na časnik Dnevnik. Naše včerajšnje poročanje o "napakah in pomanjkljivostih, ki so onemogočale preizkus utemeljenosti obtožnice", ter "preslabi obrazložitvi posameznih kaznivih dejanj" je Kozina označil za "tendenciozno". "Zadeva se želi že na začetku prikazati kot izmišljena. V tej državi se briše meja med organiziranim kriminalom in tistim, kar je dovoljeno, ker nimamo nobene sodne prakse, kaj je dovoljeno in kaj ni," je povedal Kozina.
Sodni senat: Za preizkus utemeljenosti nujna boljša razjasnitev stanja stvari
Čeprav je sodišče v sklepu o vrnitvi obtožnice v preiskavo res ugotovilo obstoj utemeljenega suma očitanih kaznivih dejanj, je argumentacijo tožilca na določenih mestih označilo za "nekoliko neumestno" in "izven konteksta obravnavane zadeve". O tem smo v Dnevniku pisali že včeraj, generalna državna tožilka Barbara Brezigar pa je naše navedbe včeraj zanikala. Toda sodišče je v obrazložitvi sklepa opozorilo, da "je stopnja utemeljenega suma odvisna od faze kazenskega postopka". "Povedano drugače, stopnja utemeljenega suma, ki mora biti podana takrat, ko se zoper obdolženca uvede preiskava, ne more biti enaka kot takrat, ko je že vložena obtožnica, torej procesni akt, v katerem pridejo do izraza že vsi pravno relevantni dokazi, izvedeni med preiskavo," je zapisalo sodišče.
Iz sklepa sodnega senata, ki ga tožilstvo sicer včeraj ni predstavilo, je razbrati, da je za preizkus utemeljenosti obtožnice "potrebna boljša razjasnitev stanja stvari". V tem primeru senat obtožnice vrne v dopolnitev oziroma tožilstvu naloži zahtevo za preiskavo, je poudarilo sodišče. "Kadar torej okoliščine niso v tolikšni meri razjasnjene, da bi lahko (zgolj) na podlagi zbranega dokaznega gradiva in navedb v ugovoru o njem tudi odločili," so pojasnili v sklepu.
Bi neposredna obtožnica postopek podaljšala?
Sodišče je v sklepu zavrnilo tudi samo utemeljitev tožilstva za vložitev neposredne obtožnice, to je, da "bi bila predhodna vložitev zahteve za preiskavo zgolj nepotrebno izgubljanje časa in popolnoma neplodno odlašanje s sprejetjem ustrezne odločitve". Sodišče namreč meni ravno nasprotno. "Namen neposredne obtožnice je sicer res skrajšati in racionalizirati potek kazenskega postopka, a se lahko z njo celoten postopek močno podaljša in podraži, še posebno takrat, ko gre za zadevo, ki je v dejanskem in pravnem pogledu zelo obsežna, zahtevna in zapletena. To pa z vseh naštetih vidikov nedvomno velja za to kazensko zadevo," je ocenilo sodišče.
Poudarilo je še, da tožilstvo predlaga tudi zaslišanje 26 prič, ki še niso bile zaslišane v kazenskem postopku, ampak so bili z njimi opravljeni le informativni razgovori. Po oceni sodišča bi namreč lahko te priče bistveno vplivale na "ugotavljanje dejanskega stanja, iz katerega tožilstvo izpeljuje obstoj očitanih kaznivih dejanj" in pojasnitev "morebiti tudi ključnih okoliščin."
Vprašanje za Kozino: zakaj Igorju Bavčarju ne očita zlorabe položaja?
Čeprav je Jože Kozina na včerajšnji novinarski konferenci javno govoril o zadevi Bavčar-Šrot, včeraj ni želel odgovoriti na Dnevnikova vprašanja, povezana z nekaterimi odločitvami tožilstva. Iz obtožnice je namreč razvidno, da so na poti med kriminalisti in tožilci iz ovadbe zoper Igorja Bavčarja izginili sumi storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja, obtožnica pa se nanaša "le" na njegovo domnevno pranje denarja. To posledično pomeni, da je tožilstvo Bavčarja opralo krivde za dejanja, ki naj bi jih storil pri neuspelem lastninjenju Istrabenza, kar je mogoče ugotoviti tudi iz sklepa sodišča. V njem namreč navaja oceno tožilstva, da se "Bavčarjev" sklop kaznivih dejanj "izčrpa že zgolj v eni 'predprevzemni' transakciji, ker zatem nameravani prevzem s strani Bavčarja nikoli ni bil realiziran iz razlogov, ki niti niso predmet tega postopka".
Prodaja Mercatorja se preveša v drugo leto
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2011 Stran: 9
Tudi nadzorniki Pivovarne Laško soglašajo s tem, da se prekjavnega razpisa proda skoraj četrtina njihovih delnic Mercatorja. V Arkasu, ki za štiri banke že dlje časa prodaja 16 odstotkov najboljšega soseda, pa opozarjajo na neresnost prodajnih postopkov
Po ponedeljkovi seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so v Laškem postregli zgolj s skopim sporočilom za javnost (predsednik uprave mag. Dušan Zorko se na naše klice tudi tokrat ni odzival), v katerem so navedli, da so se nadzorniki seznanili s tekočo likvidnostno situacijo (družbe in skupine) Pivovarne Laško, podali soglasje k temu, da uprava Laškega izvede javni razpis za prodajo 23,3 odstotka delnic Mercatorja v lasti družb skupine Pivovarne Laško, prav tako so se nadzorniki seznanili z lanskim poslovanjem (skupine) Pivovarne Laško in s trenutnim položajem denacionalizacijskega postopka v odvisni družbi Radenska, ki teče v upravnem in nepravdnem postopku.
Reševanje prezadolženih cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Červek Urban,Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2011 Stran: 9
Vatikanski finančniki iščejo izhod iz težav
Stanković: Po nam znanih podatkih so vsi deleži in finančne naložbe zastavljeni pri bankah - Mase za poplačilo upnikov v primeru stečaja menda le za 60 odstotkov - Bo NFD Holding iskal nova zavarovanja?
Maribor, Ljubljana - Potem ko sta konec prejšnjega tedna plačilno nesposobnost najprej razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva, nato pa še podjetje Gospodarstvo Rast, se v zakulisju nadaljujejo pogajanja med tujimi svetovalci mariborske nadškofije in bankami upnicami. Dokler se pogovori ne končajo - časa je menda tri ali štiri tedne -, vpleteni ne želijo napovedovati usode omenjenih podjetij. Vse več pa je govoric, da bi lahko prezadolžena podjetja, povezana z gospodarsko upravo mariborske nadškofije, končala v stečaju. S tem bi bile na voljo za prodajo številne naložbe obeh holdingov.
Čeprav so omenjena podjetja plačilno nesposobnost na portalu Ljubljanske borze razglasila že v petek, na Okrožnem sodišču v Mariboru še niso prejeli nobenega predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, niti od holdingov Zvon Ena in Zvon Dva niti od Gospodarstva Rast. »Dokler tega ne storijo ali dokler tega ne stori kateri od upnikov, nadaljnjih postopkov pred sodiščem ni mogoče napovedovati in sodišče pri ravnanju insolventnega dolžnika nima nobene vloge,« sporočajo s sodišča.
V Gospodarstvu Rast, ki je v večinski lasti mariborske nadškofije, manjšinska deleža pa imata še škofiji Novo mesto in Murska Sobota, in ga od odstopa dolgoletnega glavnega ekonoma nadškofije Mirka Krašovca vodi Dušan Zazijal, nastalega položaja uradno ne želijo komentirati. Sporočajo le, da pogajanja med tujimi svetovalci, banko TMF in skupino Rothschild ter bankami upnicami (največja je NLB, op. p.) še naprej potekajo, pri tem pa bodo še naprej izvajali intenzivne aktivnosti finančnega prestrukturiranja vseh treh družb. Predlog njihovega finančnega prestrukturiranja bo po pričakovanju uprave Gospodarstva Rast pripravljen v naslednjih treh ali štirih tednih.
Damjan Žugelj: Banka Slovenije zatajila
Medij: Demokracija Avtorji: V. K. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki Datum: 20. 01. 2011 Stran: 8
Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, je na ponedeljkovi okrogli mizi z naslovom Slovenija - kam po (de)tajkunizaciji dejal, da je v dosedanjih procesih prevzemanja podjetij ob počasni vladi zatajila tudi Banka Slovenije.
Po njegovem mnenju bi marsikatero stvar v Sloveniji lahko rešili, če bi dali Novo Ljubljansko banko (NLB) na borzo. Prepričan je namreč, da bi morala država poskrbeti za stabilno poslovno okolje, saj je strateških investitorjev dovolj. Ob tem je opozoril, da je bilo že doslej v zakonodaji marsikaj narejenega, pa se potem zaradi najrazličnejših interesov ni izvajalo. »Stanje, v katerem je Slovenija, potrebuje precej bolj konkretno akcijo, tako kratkoročne ukrepe in seveda tudi dolgoročne,« je menil Žugelj in znova opozoril, da vlada že dve leti na pobudo regulatorja (torej ATVP) pripravlja zakon o prevzemih, ki ga še vedno ni. S tem je med drugim ponazoril počasnost zdajšnje vlade in opozoril, da v Sloveniji manjka takšna strategija delovanja vlade, ki pomeni konkretno izvedbo in bo povezala prave vzvode sprememb v državi.
