ELEKTRO Podjetja

Medij: Finance Avtorji: J.ŠI. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 20. 06. 2012 Stran: 10

Delničarji Elektra Celje so na včerajšnji skupščini sprejeli sklep, da 2,4 milijona evrov lanskega bilančnega dobička namenijo izplačilu dividend v višini 0,1 evra bruto na delnico. Mali delničarji so sicer predlagali, da se uprava pooblasti za odkup lastnih delnic družbe, s čimer bi odprli pot za izplačilo manjšinskih lastnikov, ki imajo v lasti slabo petino družbe. Njihov predlog ni bil sprejet. Uprava in nadzorni svet sta za lansko delo prejela razrešnico, za predstavnika malih delničarjev pa je bil v nadzorni svet za štiri leta imenovan Dejan Božič.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20. 06. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Adriatic Slovenica (AS), ki vse bolj postaja končna postaja nasedlih naložb izgubarske družbe KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja, je od svojega edinega lastnika »prevzela« še večji paket nelikvidnih delnic Elektra Celje.

Po neznani ceni je pred le nekaj dnevi odkupila skupno 1,43-odstotni delež v elektrodistribucijskem podjetju, ki ga obvladuje država. Ker gre za netržno naložbo, ni mogoče ugotoviti, koliko so morali AS in njeni kritni skladi plačati nadrejeni družbi za 344.585 delnic Elektra Celje. Jih pa na sivem trgu ponujajo po 4,5 evra, kar je manj kot dve tretjini njihove knjigovodske vrednosti, na drugi strani pa po njih povprašujejo še z nekajkrat nižjo ceno. To pomeni, da so morali v AS zanje odšteti vsaj pol milijona evrov, pa vse tja prek dveh milijonov evrov.

V KD Group včeraj niso želeli razkriti podrobnosti posla, naj bi pa prodajo opravili »po tržno določenih cenah in ob upoštevanju vseh zakonskih predpisov«. Po dostopnih podatkih sicer nimajo več v lasti nobene delnice elektrodistribucijskih podjetij. Ob tem velja poudariti, da so mali delničarji že več let ujeti v njihovem lastništvu in si (znova) prizadevajo izstopiti, vendar po vsaj 70 odstotkih knjigovodske vrednosti delnice. »Spodnja meja« v primeru Elektra Celje torej znaša okoli pet evrov. Resda si je koprska zavarovalnica z včerajšnjim vpisom v delniško knjigo tik pred zdajci zagotovila tudi letošnje dividende Elektra Celje, a te tako kot lani znašajo »simboličnih« deset centov bruto na delnico. Iz tega naslova bo tako dobila dobrih 35 tisočakov.

Od 18.06. do 27.06.2012 poteka zbiranje pooblastil za 17. redno skupščino družbe Elektro Gorenjska, d.d., ki bo potekala 02.07.2012 ob 13.00 uri, na sedežu družbe, Ulica Mirka Vadnova 3a, Kranj (sejna soba - II. nadstropje). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Elektro Gorenjska pa kliknite tukaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 11. 06. 2012 Stran: 20

Mali delničarji Elektra Maribor iščejo izhod iz lastništva

Ljubljana - Mali delničarji Elektra Maribor, ki imajo skupno nekaj več kot pet odstotkov vseh delnic, so na dnevni red prihajajoče skupščine uvrstili predlog, po katerem bi elektrodistributer »smel« od njih odkupovati lastne delnice. Po avgustu 2010 gre za nov poziv državi kot večinski lastnici družbe, naj jim vendarle omogoči izstop iz lastništva. Pod predlog se je podpisalo 17 manjšinskih delničarjev, med drugim Vipa Holding, ACH Hermana Rigelnika, številna podjetja Tomaža Ročnika, ciprsko podjetje Sunanco Limited, podjetje Bomor Jasne Mihelj Coustaurv pa tudi Probanka in z njo povezane družbe. Obenem so za novega nadzornika predlagali Rajka Stankoviča iz društva MDS, ki bi »spremljal dogajanje v zvezi z nakupi lastnih delnic«.

Če bi se država strinjala z njihovim predlogom, bi moral Elektro Maribor za vsako delnico plačati vsaj 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, kar po zadnjih podatkih pomeni najmanj 4,87 evra. Če bi družba odkupila delnice od manjšinskih delničarjev, ki so izrazili interes za izstop, bi porabila najmanj osem milijonov evrov. Če bi izplačala še preostale, denimo Pivovarno Union, Ampelus Holding Igorja Laha in paradržavna podjetja, pa bi jo to stalo najmanj 33 milijonov evrov.

Po njihovem mnenju je to še najboljša možnost za obe strani, saj bi država postala 100-odstotna lastnica Elektra Maribor in bi lahko družbo enostavno prenesla na SODO. Vendarle ne moremo mimo dejstva, da so omenjene delnice, kot tudi delnice drugih elektrodistributerjev, nelikvidne, mali delničarji, ki so to v veliki večini postali po tem, ko je država z delnicami distributerjev zapolnila tako imenovano privatizacijsko luknjo, pa bi zanje iztržili precej več, kot bi zanje dobili na sivem trgu. 

Enak predlog tudi za skupščino Elektra Primorska

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 05. 2012 Stran: 18

Petrol predlaga manjši nadzorni svet Istrabenza

Petrolbo skušalnaprihajajoči skupščini Istrabenza prepričati ostale delničarje k zmanjšanju članov nadzornega sveta, tako da bilastnike po novem zastopalile štirje člani namesto šestih. Svoj položaj bi izgubili Alenka Vrhovnik Težak, Franci Strajnar in Mirko Kaluža, na novo pa bi bil imenovan Andrej Baričič.

Terme Olimia s 45 centi dividende

Terme Olimia, ki so v lasti SŽ, NKBM Kada in še 666 malih delničarjev, bi izplačale 0,45 evra bruto dividende oziroma 266.000 evrov od skupno 3,66 milijona evrov bilančnega dobička. Isti dankonec junija bo potekala tudi skup ščina Term Olimia bazeni, ki jih lastniško obvladujejo Kad, Zvon Ena Holding - v stečaju in NKBM. Tem bi družba izplačala 0,22 evra bruto dividende oziroma skupno 111.000 evrov.

Menjave nadzornikov v Palomi

Na junijski skupščini Palome bodo (državni) lastniki imenovali dva nova nadzornika. Namesto odstopljenega Bojana Starmana bi imenovali Tomaža Primožiča, Simona Černeliča, kimupoteče mandat, pa bi zamenjali z Enzom Smrekarjem.

3,7 milijona evrov za lastnike Elektra Maribor

Medij: Finance Avtorji: J. Ši. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012  Stran: 14

Elektro Ljubljana je na ravni skupine lani ustvaril 8,4 milijona evrov dobička pred davki, kar je za 6,6 milijona evrov več kot v letu 2010. Prihodki družbe so znašali 96 milijonov evrov, karje za dobro petino več kot leto prej. Družba je lani prvič po nekaj letih premora izplačala dividende (v višini 0,02 evra za delnico), delničarji pa si dividende lahko obetajo tudi letos. »Uprava bo pripravila predlog višine. Lastniku je treba nekaj dati, a je treba misliti tudi za naprej -tudi za naložbe bomo namreč potrebovali denar,« pravi prvi nadzornik družbe Andrej Šušteršič. Dobra petina družbe je namreč v lasti malih delničarjev, med njimi je največji KD Kapital, ki ima v lasti skoraj petodstotni delež družbe.

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 04. 2012 Stran: 9

Elektro Ljubljana: Premalo naložb za rast gospodarstva in sončne elektrarne - O višini regresa se pogajajo s sindikati

Skupina Elektro Ljubljana je imela lani 8,4 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, vendar so zaradi zadolženosti iz preteklih let v naložbe vložili le 21,1 milijona evrov. Večje bilo tudi stečajev podjetij, ki so pustila milijonske dolgove, nazadnje Papirnica Radeče milijon evrov. Borut Tavčar Elektro Ljubljana je lansko leto sklenila s 5,8 milijona evrov dobička pred obdavčitvijo, hčerinska družba Elektro energija, ki trguje z električno energijo, pa z 2,1 milijona evrov. Skupina je dobiček iz leta 2010 povečala za 6,6 milijona evrov. Predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič za letos načrtuje povečanje dobička še za milijon evrov. Nadaljevali bodo mehko zmanjševanje števila zaposlenih in vseh stroškov. S tem je zadovoljen tudi nadzorni svet, ki ga vodi Andrej Šušteršič. Še vedno pa se pozna velika zadolženost podjetja iz preteklih let. »To se kaže še danes, pri investicijah,« je dejal Šušteršič.

Le za 21,1 milijona evrov naložb je za Elektro Ljubljana premalo, morali bi vlagati po 45 milijonov evrov.

»Premalo naložb pomeni škodo za celotno gospodarstvo,« meni Šušteršič. Ribič je pojasnil, da je težava zastarelost omrežja (nekateri vodi so še iz 40. let), zastala je tudi krepitev omrežja z 10- na 20-kilovoltno raven, od odobrenih 100 megavatov novega odjema pa jim je uspelo priključiti 75 megavatov. Priporočila lastnika o regresu so le priporočila, NS in uprava pa morata delati po zakonu, menita Andrej Šušteršič (skrajno desno) in Andrej Ribič (ob njem). Foto Matej Družnik

Večja zadrega je tudi hiter vzpon postavljanja sončnih elektrarn (lani 256 soglasij za 34 megavatov moči), večinoma tam, kjer je šibko omrežje. »Prihodnje leto bomo za naložbe namenili 27 milijonov evrov, leta 2014 pa 35 milijonov evrov,« je napovedal Ribič in opozoril, da bo to še vedno premalo.

Konkurenca je živa

»Elektro Ljubljana je edino podjetje v Sloveniji, ki trenutno s paketom XXL zagotavlja enako ceno elektrike v prihodnjih treh letih,« je dejal Ribič, ki priznava, da s ceno za gospodinjstva niso konkurenčni najugodnejšemu ponudniku, saj ta dobi elektriko iz Jedrske elektrarne Krško po nižji ceni. V razvoj pametnih omrežij spada paket Kupi prihranek, s katerim uporabnikom omogočajo, da svoje aparate uporabljajo od dve do tri ure na dan, ko je celotna poraba elektrike manjša. Ta časovna okna napovedujejo tudi na socialnih omrežjih. Skupina Elektro Ljubljana bo cene doma poskušala znižati še s trgovanjem na tujih trgih. Letos nameravajo odpreti družbi v Avstriji in Nemčiji, prihodnje leto pa naj bi se širili v Srbijo, Makedonijo in na Hrvaško.

Ponudba Elektra Ljubljana za poslovne porabnike pa je že konkurenčna ponudbam drugih trgovcev.