Elektro Maribor

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož,Svenšek Katja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2012 Stran: 21

Ljubljana - Elektrodistribucijska podjetja in Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) so od včeraj očitno tudi uradno v vojni.

Njen končni cilj predstavlja za približno osem mi]ijonov evrov omrežnin za priključno moč, do katerih je upravičen Sodo, distribucije pa želijo, da pripade del tudi njim, in sicer za že zgrajeno omrežje, v katerega so v preteklosti vlagale same. Vse kaže, da so za zdaj glavno orožje v vojni mali delničarji, ki imajo v lasti petinske deleže v petih elektrodistribucijah. Ti so namreč prepričani, da jih bo država opehari]a tudi za do dva mi]ijona evrov na leto. A njihova ocena, da so kot delničarji upravičeni do dela j avnih daj atev, kar omrežnina je, odpira tudi vprašanje, ali lahko dejanski financerji gradnje in razvoja omrežja, torej porabniki električne energije, ki plačujejo omrežnino za prildjučno moč, od elektrodistribucij pričakujejo vračila vlaganj po zgledu Telekoma Slovenije.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2012 Stran: 9

Predvideno je, da naj bi podjetja v pretežni državni lasti za letošnje dividende namenila med tretjino in polovico lani ustvarjenega čistega dobička. Enako velja tudi za elektra podjetja

 Kmalu se bodo pričele redne skupščine delničarjev, zato smo predstavnike Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) poprosili, da nam vnaprej predstavijo, kakšno dividendno politiko bodo zasledovali v podjetjih z {nejposrednim pretežnim državnim lastništvom. Kako bodo pri tem upoštevali aktualno gospodarsko krizo, dejstvo, v kateri dejavnosti posluje posamezno podjetje, in konkretne okoliščine pri določenih konkretnih podjetjih.

Mimogrede, predlani je imel Telekom Slovenije ob slabitvah nekaterih finančnih naložb celo okrog 200 milijonov evrov izgube, pa so v AUKN z nasprotnim predlogom celo dosegli dvig izplačila dividende. Takrat so to utemeljevali z dobrim tekočim lanskim poslovanjem, močnim finančnim položajem Telekoma ter da višje izplačilo dividende ne ogroža likvidnosti podjetja, odplačevanja njegovih obveznosti in izvedbe tekočih investicij. "Politika dividend je pomemben element korporativnega upravljanja, ki mu v agenciji posvečamo posebno pozornost. Optimalna politika dividend namreč uravnava ravnotežje med tekočimi dividendami in prihodnjo rastjo poslovanja podjetja ter maksimizira tržne vrednost enote lastniškega kapitala in s tem premoženje lastnikov podjetja. Osnovna pričakovana stopnja dividendnega donosa za vsako posamezno podjetje v portfelju agencije se bo določila ob upoštevanju kapitalske strukture, pričakovane stopnje donosnosti kapitala, na izračunu optimalnih povprečnih tehtanih stroškov kapitala in na drugih ekonomsko upravičenih dejavnikih," pojasnjuje mag. Mojca Mele, ki v AUKN skrbi za odnose z javnostmi.

Medij: Delo Avtorji: Močnik Blaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 12. 2011 Stran: 10

Stavka v Elektru Primorska Uprava: Poslovni cilji družbe niso bili doseženi - Sindikat vztraja

Nova Gorica - Večina izmed 520 zaposlenih v Elektru Primorska je včeraj za tri ure prekinila delo, potem ko seje sindikat družbe odločil za stavko, ker uprava domnevno ni upoštevala kolektivne pogodbe. Sindikat bo stavko predvidoma nadaljeval do izpolnitve zahteve za izplačilo nagrade zaposlenim.

Vodstvo sindikata je že pretekli teden napovedalo skrajni ukrep zaposlenih, če jim uprava ne bo priznala 1465 evrov bruto nagrade. »Vse dozdajšnje uprave so kolektivno pogodbo prav razumele, zato ne vemo, zakaj bi si vsebino pogodbe zdaj razlagali drugače,« je dejal predsednik omenjenega sindikata Valter Vodopivec in nadaljeval: »Kolektivno pogodbo je treba izvajati, še posebno zato, ker nam uprava priznava, da smo naš del posla opravili uspešno.« Stavkajoči so namreč prepričani, da jim nagrada pripada, ko so zagotovili temeljne cilje družbe glede redne in kakovostne preskrbe odjemalcev električne energije, medtem ko v upravi Elektra Primorska (EP) opozarjajo, da letos ne bodo doseženi poslovni cilji. »Uprava ne odreka zaposlenim pravice do izplačila nagrade, vendar ob upoštevanju doseganja temeljnih poslovnih ciljev. Pri tem ostaja nerešeno vprašanje, kaj so temeljni poslovni cilji družbe. Ti med podpisnikoma kolektivne pogodbe nikoli niso bili natančno dogovorjeni,« so sporočili iz uprave.

Medij: Večer Avtorji: Zagomilšek Karin Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Prejeli smo Datum: 02. 12. 2011 Stran: 11

V časniku Večer je bil v soboto, 26. 11. 2011, objavljen članek novinarja gospoda Borka de Cortija z zgornjim naslovom, v katerem je avtor zapisal zelo pomanjkljive navedbe in prejudiciral zaključke, ki so pravno neustrezni. V zvezi z navedbami v omenjenem članku pojasnjujemo, da so bile navedene napačne trditve v zvezi z institutom "začasne zamrznitve" v nadzornem svetu, ki je po njegovem navajanju "zakon ne pozna" in naj bi bil "tudi sicer sporen". To nikakor ne drži in glede teh njegovih navedb je treba pojasniti, da navedeni institut ureja in določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1). Določila ZGD-1 so glede tega jasna in nedvoumna, in sicer, da lahko nadzorni svet skladno z določilom 273. člena ZGD-1 največ za eno leto imenuje svojega člana za začasnega člana uprave, ki nadomešča manjkajočega člana uprave. V tem času takšna oseba ne sme delovati kot član nadzornega sveta. ZGD-1 pri tem ne razlikuje med predstavniki kapitala in delavcev v nadzornem svetu družbe. Tako gre pri navedbah v članku, da tega zakon "ne pozna" in podobno, bodisi za nepoznavanje zakona bodisi za namerno manipulacijo, zato nadaljnje komentiranje takšnih navedb iz članka in drugih podobnih, ki se navajajo v citiranem članku, v luči zgoraj citiranih določb ZGD-1 niti ni potrebno.

Medij: Manager Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 08. 11. 2011 Stran: 8

Igor Lah je še eden zadnjih certifikatnih bogatašev, ki se drži pri vrhu lestvice. Obvladuje ciprski družbi Ampelus hoiding in Kalantia Limited, luksemburško družbo Aluber in prav tako luksemburški nepremičninski sklad Ceeref.

Kot so letos spomladi razkrile Finance na podlagi dokumentov, je Lah tudi solastnik ciprske družbe Vanermo Limited, desete največje lastnice NLB, vendar je Lah lastništvo zanikal in zatrdil, da gre za krajo identitete. Največ premoženja ima Ampelus hoiding, ki smo ga ovrednotili na 68 milijonov evrov. V svojem portfelju ima med drugim nepremičninsko družbo Ceeref Portin (ustanovljena je bila za naložbo na Šmartinski cesti v Ljubljani), Steklarno Hrastnik in 3,3-odstotni delež Elektra Maribor. Nekaj več kot 40 milijonov evrov je po naših izračunih vreden tudi nepremičninski sklad Ceeref, ki ima 13 projektov, od tega deset v Sloveniji, tri pa na hrvaški obali. Zaradi razmer na nepremičninskem trgu se utegne večina projektov močno zavleči. Ceeref je tudi lastnik stolpnice TR3 in poslovne stavbe na Dunajski 9 v Ljubljani. Nedokončani projekti Lahu postopoma nižajo vrednost premoženja, saj so delno financirani s posojili, prihodkov pa mu ne prinašajo. Lah je do svojega bogastva prišel skozi slovensko privatizacijo.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 10. 2011 Stran: 10

Elektro Maribor Štiri mesece po policijski preiskavi Andrej Kosmačin odhaja z mesta predsednika uprave

Maribor - Nadzorni svet Elektra Maribor pod vodstvom Romana Ferenčaka je včeraj z mesta predsednika uprave razrešil Andreja Kosmačina. Kot so sporočili nadzorniki, Kosmačin oziroma uprava »zaradi svojih ravnanj in načina vodenja družbe« ni več uživala njihovega zaupanja.

»Nadzorni svet je po pregledu gradiv, prejetih poročil in opravljeni temeljiti razpravi sklenil, da uprava zaradi svojih ravnanj in načina vodenja družbe ne uživa več zaupanja nadzornega sveta. Zato je odločal o odpoklicu uprave in sprejel sklep o razrešitvi predsednika uprave Andreja Kosmačina,« je vse, kar so sporočili iz Elektra Maribor. Ferenčak za pojasnila ni bil dosegljiv.

Medij: Večer Avtorji: De Corti Borko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 10. 2011 Stran: 9

Nadzorni svet je na včerajšnjem nadaljevanju seje po okrog tritedenski prekinitvi krivdno razrešil predsednika uprave mag. Andreja Kosmačina in za začasno vodenje imenoval 32-letnega Silva Ropošo, predstavnika zaposlenih med nadzorniki

Nadzorniki Elektra Maribor so včeraj soglasno odpoklicali predsednika uprave mag. Andreja Kosmačina in sprejeli sklep o njegovi krivdni razrešitvi. Predsednik nadzornikov Roman Ferenčak mu je sicer z odvetnikom iz odvetniške družbe Rojs in partnerji sprva ponudil sporazumni odstop, ki ga je zavrnil in napovedal tožbo. Za začasno vodenje družbe so imenovali dosedanjega člana nadzornega sveta s strani zaposlenih, 32-letnega Silva Ropošo, ki je zaposlene med nadzorniki zastopal od 13. julija lani.

"Nadzorni svet je po pregledu gradiv, prejetih poročil in opravljeni temeljiti razpravi prišel do zaključka, da uprava zaradi svojih ravnanj in načina vodenja družbe ne uživa več zaupanja nadzornega sveta," so zapisali v sporočilu za javnost po nadaljevanju seje, ki so jo prekinili pred okrog tremi tedni. Od včeraj tako družbo vodi Ropoša, diplomant Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, ki se je do zdaj pripravljal za prevzem vodenja distribucijskega centra v Elektru, prej pa se je v razvojnem oddelku ukvarjal z načrtovanjem omrežja. Družbo bo začasno vodil vse dotlej, dokler ne bodo z razpisom poiskali in imenovali novega predsednika uprave.