Društvo MDS

Medij: Večer (Naslovna stran) Avtorji:  Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 7. november 2018 Stran: 1

V Podravju in Pomurju malo zanimanja za nakup NLB. ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi pravnega varstva izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev

Včeraj odgovorov na vprašanja o dosedanjem zanimanju malih delničarjev za delnice NLB, ki jim je namenjena desetina izdaje, nismo dobili, saj do četrtka, ko se zaključi prodajni postopek, ne komentirajo poteka prodaje. Zanimanje za nakup delnic NLB smo pred mariborsko poslovalnico NLB preverili trikrat, a na kupca delnic nismo naleteli. Pred okenci poslovalnice v Murski Soboti tudi ni bilo večje gneče. Gospa iz okolice Murske Sobote nam je s katalogom v rokah povedala, da se z možem zanimata za nakup delnic, vendar se bosta dokončno odločila do danes. Druga gospa, s katero smo govorili ob odhodu iz poslovalnice, pa je povedala, da se je zanimala za nakup, a se naposled zanj ni odločila, predvsem zaradi negativne izkušnje pri nakupu delnic NKBM. 

Rajko Stanković, predsednik MDS, je za Večer opozoril na dve dilemi, da država tokrat ni dala jamstva za morebitne pretekle obveznosti do izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB ter na razpršeno lastništvo ob še vedno manjšinskem državnem lastništvu.

Včeraj pa je postalo znano tudi, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) konec oktobra uvedlo postopek proti Sloveniji zavoljo neustrezne pravne zaščite pred petimi leti izbrisanih vlagateljev. Na finančnem ministrstvu v sodelovanju z državnim odvetništvom pripravljajo odziv na navedbe pritožnikov na ESČP. 

Odziv Društva MDS na »ESČP uvedlo postopek proti Sloveniji v povezavi z bančno sanacijo«

Glede na današnje razkritje, da je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) uvedlo postopek proti Sloveniji zaradi več vprašanj, povezanih z zagotavljanjem pravnih sredstev za male delničarje in imetnike podrejenih obveznic, katerih premoženje je bilo izbrisano v sanaciji bank konec leta 2013 in 2014.

Društvo Mali delničarji Slovenije naslavlja ponovni javni poziv Vladi Republike Slovenije, Državnemu zboru Republike Slovenije in pristojnim ministrstvom, da nemudoma pristopijo k takojšnemu sprejemu zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo bivših imetnikov kvalificiranih obveznost (obvezničarjev in delničarjev) po odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije Izvedba odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije zamuja skoraj že 2 leti.  S temi popravki morajo zagotoviti učinkovita pravna sredstva izbrisanim vlagateljem in omogočiti nemoten dostop do vse relevantne dokumentacije, ki je na žalost po večini še vedno tajna. 

Nespoštovanje odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije kaže na nedopustno pravno ignoranco izvršne in zakonodajne veje oblasti in ni v ponos Republiki Sloveniji. Tako praksa je značilna za totalitarne režime, kar Republika Slovenija nikakor ni in ne sme postati.

Hkrati smo v Društvu MDS še vedno prepričani, da bi lahko Republika Slovenija vzpostavila takoimenovano poravnalno shemo, ki bi omogočila sklenitev izvensodnega sporazuma z razlaščenimi delničarji in obvezničarji  NLB, Nove KBM, Banke Celje, Abanke, Probanke in Factor banke o nadomestitvi škode, ki so jo utrpeli vlagatelji ob izbrisu 2013 in 2014. V ta namen bi Republika Slovenija izdala obveznice z ročnostjo 10 do 20 let in jih skotirala na organiziranem trgu. Kdor ne bi mogel čakati na dospetje, bi lahko te obveznice prodal na organiziranem trgu, njihovi naravni kupci pa bi bili pokojninski skladi, zavarovalnice in druge finančne ustanove, ki potrebujejo take instrumente (obveznice) za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti iz njihovih izdanih finančnih produktov (rentno varčevanje, zajamčeni donosi …)

V Društvu MDS javno pozdravljamo odločitev Banke Slovenije, ki je prejšnji teden umaknila vlogo na US in s tem končno dovolila računskemu sodišču revidiranje Banke Slovenije, s čimer bi lahko prvič dobili tudi neodvisen strokovni vpogled v procese, ki so vodili v izbrise leta 2013 in 2014.

Iztekel se je prvi teden prodaje Nove ljubljanske banke. Ne banka, ne SDH še ne razkrivata, kakšno je zanimanje vlagateljev, koliko delnic je torej že vplačanih. Rok za nakup se izteče v sredo. Kje in kako lahko kupite delnice in koliko denarja potrebujete? 

Za ogled TV prispevka novinarja Marka Milenkovića iz oddaje 24 ur na POP TV z dne 01.11.2018 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Medij: POP TV Datum: 02. 11. 2018 Oddaja: 24UR Čas:19:18 Trajanje: 03:00 Doseg: 707.266

EDI PUCER (voditelj): Iztekel se je prvi teden prodaje Nove ljubljanske banke.

DARJA ZGONC (voditeljica): Ne banka ne SDH še ne razkrivata kakšno je zanimanje vlagateljev , koliko delnic je torej že vplačanih. Rok za nakup se izteče v sredo, kje in kako lahko kupite delnice in koliko denarja potrebujete pa je preverjal Marko Milenkovič.

MARKO MILENKOVIČ (novinar): Če bi radi sodelovali pri privatizaciji NLB-ja in torej kupili delnice banke imate čas še do srede 7. novembra do 13. ure. Morate pa za to osebno obiskati eno od desetih poslovalnic banke. Delnice lahko plačate v treh poslovalnicah v Ljubljani, v Kopru, Kranju, Domžalah, Mariboru, Murski soboti, Novem mestu in Velenju. Pri obisku banke nikar ne pozabite.

ALENKA SKOK (bančna svetovalka v NLB): Stranke potrebujejo veljavi osebni dokument, davčno številko, trgovalni račun ki je odprt pri Novi ljubljanski banki in pa številko osebnega računa. MILENKOVIČ: Trgovalni račun vam bo NLB brezplačno odprla, do konca novembra bo delnice tudi brezplačno prenesla na račune pri drugih borzno -posredniških hišah. Plačati boste morali le stroške KDD in seveda same delnice. Država prodaja 50 do 75 odstotkov banke, desetina tega je na voljo malim vlagateljem, vsak mali vlagatelj pa mora vpisati najmanj 10 delnic in zanje vplačati najvišjo ceno 66 evrov. Torej za sodelovanje pri privatizaciji NLB potrebujete najmanj 660 evrov, če bo končna cena nižja pa boste razliko dobili nazaj na osebni račun.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Interesov na žalost ne zaznavamo nič torej mali vlagatelji so še vedno skeptični zaradi preteklih dejanj pri NLB-ju.

MILENKOVIČ: A tudi sam poudarja da je ključen donos, ki ga vlagatelji pričakujejo.

STANKOVIĆ: Donosi, ki so pa sedaj zanimivi pa govorimo vse kar je več od 4 do 6 procentov je zanimiv donos.

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič  Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 24. oktober 2018 Stran: 3

Kdo bo kupil delnice banke Intitucionalni vlagatelji proučujejo priložnosti - Med interesenti tudi EBRD Ljubljana

Finančni svetovalci pri prvi javni prodaji delnic (IPO) NLB so se v pripravi na privatizacijo obrnili na okoli 2000 profesionalnih vlagateljev, med njimi tudi slovenske institucionalne vlagatelje. Ti možnost nakupa, ki bo odvisen predvsem od cene delnice, proučujejo, med malimi vlagatelji pa zanimanja za naložbo ni.

Kaže, da naložba v delnice zanima kar nekaj institucionalnih vlagateljev, tudi zavarovalnice, pokojninske in vzajemne sklade. Ker bodo ob uspešni privatizaciji delnice NLB vključene v indeks SBI, je mogoče pričakovati, da bodo med kupci skoraj gotovo skladi, ki sledijo indeksu SBI. Pravne osebe, ki so povezane z državo, po neuradnih informacijah delnic, ne bodo smele kupovati, kar pa ne velja za njihove sklade.

»Za premoženje pokojninskih skladov Pokojninske družbe A nenehno iščemo zanimive naložbene priložnosti (soliden, a pričakovan dolgoročen donos ob nizkem tveganju). V portfelju naših skladov so v manjšem deležu tudi izbrane delnice slovenskih družb. Če bomo torej na podlagi lastne analize ocenili, da od delnic NLB znotraj razpona prodajne cene lahko pričakujemo soliden dolgoročni donos, potem bomo pri nakupu delnic NLB sodelovali in jih vključili v delniške portfelje naših skladov, sicer pač ne,« pojasnjuje član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.

Čakajo na ceno delnice

Tudi v Prvi osebni zavarovalnici aktivno spremljajo priložnosti za zagotavljanje maksimalnih donosov za zavarovance, ker pa cena za delnico NLB še ni znana, interesa ne morejo komentirati. Podobno pravijo v KD Skladih, kjer bo odločitev za nakup večinoma odvisna od cene. »Za zdaj še niso znane vse informacije o prodaji delnic NLB, zato konkretnejših odločitev še nismo sprejeli,« pravi Sašo Ivanovič iz Triglav Skladov. Dodaja, da kot upravljavci skladov poleg ugodnega razmerja med ceno naložbe in ocenjeno vrednostjo naložbe, skrbijo tudi za likvidnost. »Vse investicijske priložnosti nas zanimajo, predvsem tiste na slovenskem organiziranem trgu,« pojasnjujejo v Modri zavarovalnici. V Pozavarovalnici Sava pa pravijo, da bodo proučili priložnost nakupa delnic NLB, tako kot proučujejo vse druge naložbene priložnosti, skladno s strategijo in naložbeno politiko. V Zavarovalnici Triglav, Adriaticu Slovenici in Skupni pokojninski družbi morebitnega interesa za delnice NLB ne komentirajo. 

EBRD v nizkem startu

Pripravljenost za sodelovanje v privatizaciji NLB je že pred lansko spodletelo prodajo banke napovedala Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki jo to, kot kaže, še vedno zanima. »Podpiramo prizadevanja slovenske oblasti v njihovih načrtih za privatizacijo bančnega sektorja in upamo, da bomo videli uspešen IPO NLB, kot je bilo pred kratkim napovedano,« pravijo v EBRD. Dodajajo, da kot aktiven finančni vlagatelj pozorno spremljajo javno prodajo delnic NLB tudi kar zadeva morebitno sodelovanje pri tem.

Društvo Malih delničarjev Slovenije smo vprašali, ali se njihovi člani nanje obračajo z vprašanji o nakupu delnic NLB. »Na nas se glede tega ni obrnil noben vlagatelj,« pravi predsednik tega društva Rajko Stanković in dodaja, da si malim vlagateljem ne bi upal svetovati, naj kupijo delnice, dokler ne bo rešeno vprašanje izbrisa delnic in podrejenih obveznic NLB ob zadnji sanaciji. »V NKBM je država prevzela te možne obveznosti, zato bi jih morala tudi v NLB,« poudarja.

Za ogled tv prispevka oddaje 24 UR z dne 15.10.2018 ob 19.00 uri novinarke Suzane Perman pritisnite TUKAJ ali na sliko.

SDH in NLB sta objavili namero za prvo javno ponudbo delnic na ljubljanski in londonski borzi. Ponudba se bo nanašala na najmanj 50 odstotkov delnic plus ena delnica in največ na 75 odstotkov minus ena delnica. Prospekt za IPO bo po pričakovanjih objavljen 26. oktobra.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije) izjava za 24 ur POP TV: Spomnimo se izbrisa leta 2013. Tak nakup ta trenutek ni pameten dokler niso rešene stvari na nazaj.

Za ogled TV prispevka iz oddaje Svet na Kanalu A z dne 15.10.2018 ob 18.00 uri novinarke Karmen Lugarič pritisnite TUKAJ ali na sliko.

RAJKO STANKOVIĆ (Društvo MDS) izjava za oddajo Svet na Kanalu A: V našem društvu so mnenja, da tak nakup ta trenutek ni pameten, dokler niso rešene stvari za nazaj. Spomnimo se izbrisa leta 2013, v katerem so tako mali delničarji kot obvezničarji NLB, ostali brez svojih vložkov. Učinkovita pravna sredstva tudi 5 let po izbrisu niso na voljo.

Slovenski državni holding (SDH) in državna Nova ljubljanska banka sta objavili namero za prvo javno ponudbo delnic (IPO) na ljubljanski in londonski borzi.

Najprej bodo malim vlagateljem v Sloveniji v nakup ponudili deset odstotkov delnic NLB, nato pa 90 odstotkov delnic institucionalnim vlagateljem. Prodajalec bo na koncu delnice prerazporedil iz institucionalne tranše v tranšo za male vlagatelje ali obratno, odvisno od količine vpisov v posamezni tranši. 

Po današnjem poročanju časopisa Delo, je celjsko sodišče sprejelo prvo odločitev v primeru nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic. Slednje je odločilo, da mora Abanka (kot pravna naslednica Banke Celje) kupcem podrejenih obveznic Banke Celje vrniti vplačani znesek skupaj z obrestmi. Čeprav sodba še ni pravnomočna, ta predstavlja prvo odločitev sodišča, ki vsebinsko naslavlja izbrise v slovenskih bankah. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravljamo korak sodišča in upamo, da bodo slednjemu sledila tudi ostala sodišča.

Ljubljana, 29. september 2018

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 29.09.2018 kliknite na sliko ali tukaj.

Poziv Vladi, Državnemu zboru in Banki Slovenije

Ob tem Društvo MDS poziva Vlado in Državni zbor, da nemudoma izpolnita zahtevo Ustavnega sodišča glede učinkovitega pravnega varstva, Banko Slovenije pa pozivamo, da nemudoma izroči vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za izbrise, kar izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča. Nadalje pozivamo Banko Slovenije, da preneha preprečevati Računskemu sodišču, da le to neodvisno pregleda delovanje Banke Slovenije, saj je več kot jasno, da Banka Slovenije v času izbrisov ni bila del enotnega sistema ECB na katerega se vsi vseskozi sklicujejo in s tem zavajajo slovensko javnost. 

Še vedno pa v Društvu MDS menimo, da bi lahko sklenili poravnalno shemo, s katero nebi obremenjevali sodišč. Na ta način bi lahko učinkovito (in precej ceneje) zaključili sramoten izbris delničarjev in obvezničarjev.

DEJAN LADIKA (voditelj): V Velenju so se delničarji Gorenja še zadnjič sestali na javni skupščini. Po junijskem prevzemi kitajskega Hisensa in današnji iztisnitvi malih delničarjev Gorenje ne bo več javna družba. Prav tako delnice ne bodo več kotirale na Ljubljanski borzi. Med načrti Kitajcev je prva tovarna televizorjev v Velenju in z njo 400 novih delovnih mest.

MARKO ŠTOR (novinar): Današnja skupščina delničarjev je bila za Gorenje le še formalnost. Skladno z zakonom bodo Kitajci malim delničarjem, ki niso sprejeli prevzemne ponudbe nakazali 12 evrov na delnico, torej toliko kot je znašala prevzemna cena.

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva Mali delničarji Slovenije): To so bili predvsem delničarji, ki imajo manjše število delnic in so počakali, da bodo imeli čim manjše stroške.

Za ogled TV prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Medij: TV Slovenija 1 (Dnevnik), Datum in ura: Ponedeljek, 17. september 2018 ob 19.16 Avtor: Marko Štor  Voditelj: Dejan Ladika

Za ogled vseh sprejetih sklepov skupščine delničarjev Gorenja z dne 17. 09. 2018 pritisnite TUKAJ.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 8. september 2018 Stran: 14 Foto: Voranc Vogel/Delo

Prva naloga Reševanje vprašanja izbrisov in morebitnih odškodnin bo odvisno tudi od novega guvernerja Banke Slovenije

Ljubljana - Čeprav je od razlastitve bančnih vlagateljev minilo že pet let, z zakonom, ki naj bi jim zagotovil pravno varstvo pa se zamuja že poldrugo leto, tega cilja v koalicijski pogodbi ni. Tudi zanimanje poslancev za to v zaslišanjih ministrskih kandidatov je bilo majhno, pospešek temu pa bi vendarle lahko dala izvolitev novega guvernerja Banke Slovenije.

Jeseni bo minilo dve leti, odkar je ustavno sodišče presodilo, da je bila razlastitev delničarjev bank in imetnikov podrejenih obveznic skladna z ustavo, da pa prizadeti vlagatelji niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva in dostopa do dokumentov, ki so bili podlaga za izbris. Zakonodajalcu je zato naložil, da v pol leta razlaščencem omogoči vložitev odškodninskih tožb na tem področju ter tudi dostop do cenitev in drugih dokumentov. A zakon, ki bi jim to omogočil, še vedno ni sprejet in tudi še ni jasno, kdaj bo.

Nova koalicija sprejetja zakona, ki bi omogočil začetek razpletanja za 960 milijonov evrov vrednih razlastitev bančnih vlagateljev (delničarji in obvezničarji), ni zapisala kot svojega ključnega cilja.

Kandidat za finančnega ministra Andrej Bertoncelj pa je na zaslišanju dejal, da se bodo potrudili, da zadeva čim prej zagleda luč sveta. A glede na to, da s predlogom zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada, niso bili zadovoljni ne poslanci ne razlaščenci, je mogoče pričakovati, da ga bo treba nekoliko spremeniti, kar zahteva čas, zato je vprašanje, ali bo sprejet še letos.

Kaj bo storil novi guverner?

Domnevno oškodovanim vlagateljem bi lahko pri tem pomagala tudi že izvedena zamenjava članov sveta Banke Slovenije, ki so sodelovali pri razlastitvah, in imenovanje novega guvernerja centralne banke po odhodu Boštjana Jazbeca. Nekateri kandidati so javno že izjavili, da nimajo zadržkov do revizije bančne sanacije. Vsi viceguvernerji, ki so bili vpleteni v sanacijo bank, niso dobili politične podpore za ponovno izvolitev, in pričakovati je, da bo tako tudi pri novem guvernerju.

Razlaščeni imetnik podrejenih obveznic Tadej Kotnik ni presenečen, da zakona o pravnem varstvu lastnikov kvalificiranih obveznosti bank ni med prioritetami bodoče vlade. Pravi, da gre večinoma za kontinuiteto članov prejšnjih vlad, zato jim ni v interesu, da bi se to vprašanje raziskalo in rešilo. Kotnik tako nima upanja, da bita zakon lahko dobili še letos. 

Mali delničarji za poravnavo

Bolj optimističen je predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) Rajko Stanković. Ta je sicer razočaran, da temu vprašanju bodoče vladajoče stranke niso namenile niti pasusa v koalicijski pogodbi, a upa, da se bo bodoča vlada lotila tega vprašanja. Pri tem računa na spremembe v vodstvu Banke Slovenije, saj tam, kot pravi, »ni več nikogar, ki bi to zaviral«. V Društvu MDS se sicer še vedno zavzemajo za rešitev s poravnavo, z izdajo državnih obveznic, kar so predlagali že pred volitvami in nameravajo to strankam poslati tudi po imenovanju vlade.

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik, (N. G.), (B. K.) Teme:  mali delničarji Datum: Sreda, 31. avgust 2018 Stran: 3

Davki Z napovedanim ukrepom iz koalicijske pogodbe bi več plačevali vsi, ki bodo prejemali obresti in dividende

Ljubljana - Podjetnik Igor Akrapovič si je iz svoje družbe Akrapovič izplačal 32 milijonov evrov zadržanega bilančnega dobička zaradi »negotovosti glede prihodnje davčne obravnave rezultatov poslovanja družbe«. Namesto investiranju in zaposlovanju v Sloveniji bodo denar vlagali v »predvidljivejših poslovnih okoljih«. Koalicijska pogodba prihodnje vlade predvideva, da bodo osebne prihodke iz kapitala in rent vključili v osnovo za odmero dohodnine. Pojasnjujemo, kako bi vas ta ukrep prizadel.

Kaj so osebni prihodki iz kapitala in rent?

Za dohodek iz kapitala se štejejo prejete dividende, obresti ter dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev in nepremičnin. V zakonu o dohodnini sta navedeni dve vrsti rent, in sicer pokojninske rente in vseživljenjske mesečne rente, ki jih posamezniki prejemajo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja in zakonu o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo 1991. Glede na odzive v javnosti lahko zgolj špekuliramo, da pod terminom rente, koalicijska pogodba predvideva dohodke od oddajanja premoženja v najem.

Kakšna so sedanja pravila?

Dohodki iz kapitala se ne prištevajo k osnovi za dohodnino. So pa obdavčeni. Dividende so obdavčene s 25-odstotno davčno stopnjo. Davek odvede že izplačevalec obresti oziroma borzno posredniška družba.

Dohodnina za obresti znaša 25 odstotkov, pri čemer pa nekatere vrste niso obdavčene, med njimi obresti za vloge na vpogled. Prav tako ni obdavčenih prvih tisoč evrov obresti na depozite pri bankah in hranilnicah v EU. Dobički, ustvarjeni z odsvojitvijo vrednostnih papirjev, so obdavčeni s 25-odstotno davčno stopnjo, če je od nakupa do prodaje minilo manj kot pet let. Po petih letih se davčna stopnja dohodnine zniža na 15 odstotkov, po desetih letih na deset odstotkov in po 15 letih na pet odstotkov. Dohodnine se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega pri odsvojitvi kapitala po dvajsetih letih imetništva. Obstaja sicer še veliko izjem.

Za ogled celotnega članka pritisni TUKAJ.

Koga bi ta ukrep prizadel?

Če se bo zakonodajalec zgledoval po preteklih izkušnjah, bo sprememba prizadela vse, ki bodo vrednostne papirje kupovali po spremembi zakonodaje. Poleg tega pa tudi vse, ki bodo prejemali obresti in dividende. Ker zakonodaja ne dovoljuje retroaktivnih posegov, bi ponovna vključitev dohodkov iz kapitala v osnovo za dohodnino lahko vključila le dohodke, ustvarjene po spremembi zakonodaje. Dohodki iz kapitala so nekoč sicer že bili vključeni v dohodnino. Vendar je takratna zakonodaja v obdavčitev vključila le dobičke, ustvarjene s prodajo vrednostih papirjev, ki so bili kupljeni po sprejetju zakonodaje.

Kaj ukrep pomeni za izračun dohodnine?

Močno se bo zapletlo tudi pobiranje davka od dividend. Stopnja dohodnine je zdaj pavšalna in ne upošteva stroškov, ki jih borznoposredniške družbe zaračunavajo za izplačilo. Če bo vlada dividende vključila v izračun dohodnine, bo morala vključiti tudi administrativ ne stroške, ki jih utrpijo zavezanci.

To pa izračun močno zaplete. Posredno bodo prizadeti vsi državljani. Ker bodo v izračun dohodnine spet vključeni vsi dohodki, bo verjetno moral vsak posameznik sam oddajati napoved za dohodnino.

Kaj bi to prineslo v državni proračun?

Medij: Gorenjski glas  Avtorji: Maja Bertoncelj  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 28. avgust 2018 Stran: 7

Bilančni dobiček družbe Goričane za preteklo leto v višini nekaj več kot pet milijonov evrov ostaja nerazporejen. Nasprotni predlog, da bi njegov del šel za dividende, ni bil sprejet.

Goričane - Minulo sredo je potekala skupščina družbe Goričane, tovarne papirja Medvode, na kateri je bilo zastopanega 98,67 odstotka kapitala, sprejeti pa so bili vsi predlagani sklepi uprave.

Prisotni oziroma zastopani delničarji so se seznanili tudi z letnim poročilom družbe za leto 2017. Čisti poslovni izid družbe je konec leta 2017 znašal 2,947 mi' lijona evrov in je za skoraj sto odstotkov višji od čistega poslovnega izida konec leta 2016 (1,49 milijona evrov). Družba je lani ustvarila 67,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, njena sredstva so konec leta 2017 znašala 74,8 milijona evrov, knjigovodska vrednost delnice pa je zrasla na 59,50 evra. Bilančni dobiček za leto 2017 znaša 5.167.108 evrov.

Predlog uprave družbe je bil, da ta ostane nerazporejen, medtem ko se je nasprotni predlog malega delničarja Tomaža Hrovata glasil, da se bilančni dobiček nameni za dividende (v višini 948.662 evrov) in za prenos v naslednje leto (4.218.446 evrov). Predlagal je dividendo v višini 2,12 evra na delnico. »Družba že več let ne izplačuje dividend, zato kot delničar ocenjujem, da njen finančni položaj omogoča izplačilo dividende. Menim, da izplačilo dela dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe,« je Hrovat obrazložil svoj nasprotni predlog, ki ga je podal v sodelovanju z Društvom Malih delničarjev Slovenije.